IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Reforme na mojem dvorišču?

19.09.2014
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Dobesedno vsak dan, od jutranjih poročil na radijskih valovih do TV dnevnika v večernih urah, smo "na udaru" odprtih razprav tipa "mora se spremeniti" ali "moramo se ... spremeniti". Ob že standardnem dodatku, da se s tem ali onim poslom zamuja in to že dalj časa. Pojavlja se vprašanje, kaj sploh so reforme – kolikšna sta njihov obseg in doseg. Ali je tudi sprememba parkirnih con v mestu Zagrebu reforma tekočih in ustaljenih praks?
 
Ali so (stalne) spremembe v tiskanju šolskih učbenikov reforma vsebine ali zgolj potreba po novi nakladi ali novem založniku in istočasno – na juriš! – na proračune staršev? Ali se zakon o delu zgolj dopolnjuje ali pa gre za vprašanje revolucionarne spremembe in radikalno reformo na tržišču dela? Ali pa se veže zgolj na spodbudo konkurenčnosti nacionalne ekonomije oziroma na socialni položaj zaposlenih, zahteve EU ali Svetovne banke? In tako dalje.
 
Zatem. Kako se o (možnih) reformah  pogovarja v njihovih povojih, koliko se jih nato dejansko in podrobno tudi pripravi ter najpomembnejše: koliko se jih na koncu dejansko izvede v praksi? Komu koristijo, večini ali manjšini? Ali je, na primer, prepoved kajenja v vse številčnejših javnih in poslovnih prostorih del reforme zdravstvenega sistema in dosežkov glede opaznih prihrankov ali pa gre v tem primeru za udar na osebne pravice državljanov in proračunske prihodke. Ali je …?
 
In še nekaj: praksa kaže, da se razvite in gospodarsko bogate države v povprečju reformirajo kar štirikrat hitreje in veliko bolj od tranzicijskih držav,  ki s seboj še vedno nosijo hipoteko časa iz obdobja do 90. let prejšnjega stoletja. Do trenutka, ko so se začele resnično reformirati tudi same. V eni od sosednih držav je minister financ podal odpoved, ker niso v celoti podprli njegovega paketa. So ga, a le delno in počasneje. Vprašanje uspešnosti delovanja reform – je delno primerljivo z delovanjem zdravila. Ali pol doze pomeni tudi pol poti do ozdravitve? Ali pač zgolj pridobivanje na času za nek kasnejši čas, za reformo v ugodnejšem terminu?
 
Vrnimo se k ekonomsko bolj razvitim državam z dolgo politično tradicijo na družabni sceni. Zakaj uspevajo z reformami? Enostavno zaradi tega, ker znajo poiskati načine, kako državljane (volivce!) prepričati, da so: a) take spremembe nujne; b) da se v končnici oz. celoti, ko se povleče črta, izplačajo; in c) da bodo za večino prinesle pozitivne učinke, bodisi materialne bodisi v skupni kvaliteti življenja. Reforme vse mogočih vrst in na vseh področjih. Od tistih obvez iz EU glede uporabe namembnosti zemljišč do novega koncepta doseganja "krožne ekonomije".
 
Take, v kateri ni prostora za smeti in odpad, ampak zgolj za sekundarne surovine, ki se vedno znova pridno uporabljajo na novo. Širše gre za pojem "green economy", ki nas uči, kako naj sedem ali več milijard zemljanov preživi in obstane. S tem pa prihaja do potrebe globalnih reform, ki se zatem lokalizirajo v naše države in naša življenja.
 
Pojavlja se vprašanje, kaj sploh so reforme – kolikšna sta njihov obseg in doseg. Ali je tudi sprememba parkirnih con v mestu Zagrebu reforma tekočih in ustaljenih praks?


 
 
 
 
back to top