IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.10.2018 || Še 7 dni do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo naslednji četrtek, nato še eno v Melju  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |  Ruski diskonter Torgservis vstopa v Nemčijo  |  Bosna in Hercegovina velika uvoznica piva, a poraba je manjša  |  Ljubljanske mlekarne želijo odkupiti več ekološko pridelanega mleka  |  Znani so finalisti 25. Zlatega bobna  |  Obravnava o Todorićevi izročitvi na londonskem sodišču do konca tedna  |   ||
   

Reforme: če in kdaj?

23.09.2013
Piše:prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Po poletnem oddihu in poletnih zgodbicah se vračamo na svoje domove, kar pomeni tudi vrnitev k razpravam o starih temah.         
 
Vodilno hrvaško, regionalno, evropsko in globalno vprašanje je: kdo izvaja reforme, s kakšnim ciljem in kdaj? Ali zgolj zaradi samega sebe ali pa kot odgovor na spremembe, ki jih je uspešno izvedel že nekdo drug in si s tem ustvaril prednost. Lahko da gre za proizvodnjo in prodajo izdelkov ter storitev oziroma krepitev lastne tržne pozicije, lahko da gre za privabljanje ali izvedbo novih investicij. Preprosto zapisano je nedvoumno to, da na mestu ne stoji nihče in da ni nobenega, ki bi kar čakal, da se (mu) boljše življenje zgodi.         
 
Pri tem so stalno prisotna nacionalna in mednarodna merila ter primerjave. Rang-liste so nekaj takega kot lestvice nogometnih prvenstev, po  vsakem tednu nova. V športnem žargonu to pomeni, da bo dosežek za kolajno na olimpijadi, ki je za nami, le stežka zadosten, da si na naslednji zagotoviš zgolj uvrstitev na finalne nastope. V vmesnem času se namreč stalno dogajajo, pripravljajo in izvajajo inovacije, da bi bilo vse skupaj še uspešnejše.          
 
In kako se zdaj ob tej športni logiki, ki je tam prisotna skorajda v realnem času, vrniti k procesom družbenih, ekonomskih in socialno-socioloških sprememb ter prilagajanju znotraj naše družbe? Od 1. 7. 2013 je na Hrvaškem malce enostavneje: s prepoznavanjem področja sprememb, utrjevanjem instrumentov in orodij za njihovo izvedbo ter follow up procesom, kar pomeni nadzor pri izvedbi. In – ni odstopanja. Politični eliti to ni ravno enostavno razložiti kot – aktualno nujnost. Postavljata se dve vprašanji: ali je teža odpovedovanja razdeljena enakomerno ali pa se bi moralo s spremembami začeti prej?
 
Kako v državi z načetim standardom razložiti, da se v državah z visokim življenjskim ugodjem reforme v kontinuiteti dogajajo kar štirikrat hitreje, bolje in intenzivnejše? V čem je še pomembna razlika? V uspešnosti teh reform! Tam so bolj profesionalno pripravljene, cilji so javnosti bolj jasni in obrazloženi tako kot metodologija. Seveda so na koncu doseženi tudi bolj pozitivni rezultati. V uspešni državi so razvojne strategije jasne. Ostati brez dela pomeni začasno stanje, ki ob dodatno pridobljeni izobrazbi pogosto kmalu pomeni novo zaposlitev. V tranzicijski državi pa odpovedi, ne glede na življenjsko dobo, pogosto pomenijo konec povezave s svetom dela. Reforme morajo pomeniti ustvarjanje predpogojev za ustvarjanje novih vrednosti. Dejansko je nujno, da potrebo po reformah prepoznajo liderji in jih tudi dosegajo.
 
Pot voditelja do šarmerja brez kritja na javni sceni niti ni tako dolga. Če ne gre drugače, potem – pošteno! (narodna)
 
 
A tu obstaja pogoj, brez katerega ne gre:  aktivno sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, ki so omreženi v "think-thankˮ oz. ekipe za bližnje sodelovanje akademske skupnosti in poslovnega sektorja.Odločitev je precej enostavna: "Ako nejde drugač – onda pošteno i stručno.ˮ (Če ne gre drugače, potem pošteno in strokovno. Op. ur.). 

 
 
 
 
back to top