IN Store
IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 16.08.2018 || Spar se odreka reji jajc iz baterijske reje  |  Višje carine na ameriški riž, žgane pijače in kozmetiko  |  Ministrstvo poudarja pomen uporabe certificiranih semen  |  Veliki Britaniji grozi pomanjkanje hrane  |  Prenovljeni Ramstore v skopski četrti Novo Lisiče  |  Coca-Cola investira v športne napitke Kobeja Bryanta  |  Nova medijska agencija Marsa, ki ne oglašuje več na You Tube, je GroupM  |  V soboto bo slovesno odprt prenovljeni Interspar Vič   |  Največ sladoleda lani proizvedla Nemčija  |  Dizel in 95-oktanski bencin sta se opolnoči podražila  |  Mariborski Europark praznuje polnoletnost  |  Skupina Kofola v prvi polovici leta uspešno  |  Sadjarji naj bi letos pridelali približno 65.000 ton jabolk  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22.novembra  |  Položili temeljni kamen za poslovno-logistični center Komunale Trebnje  |  S trgatvijo bodo začeli že avgusta  |  Istrski zajtrk je možno naročiti tudi prek spleta  |  Prenovljena Kraš Bonbonnièra tudi v Dubrovniku (VIDEO)  |  Vinogradniki pričakujejo nadpovprečen letnik  |  Letos po pričakovanjih rekordna letina jabolk  |   ||
   

Reforme: če in kdaj?

23.09.2013
Piše:prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Po poletnem oddihu in poletnih zgodbicah se vračamo na svoje domove, kar pomeni tudi vrnitev k razpravam o starih temah.         
 
Vodilno hrvaško, regionalno, evropsko in globalno vprašanje je: kdo izvaja reforme, s kakšnim ciljem in kdaj? Ali zgolj zaradi samega sebe ali pa kot odgovor na spremembe, ki jih je uspešno izvedel že nekdo drug in si s tem ustvaril prednost. Lahko da gre za proizvodnjo in prodajo izdelkov ter storitev oziroma krepitev lastne tržne pozicije, lahko da gre za privabljanje ali izvedbo novih investicij. Preprosto zapisano je nedvoumno to, da na mestu ne stoji nihče in da ni nobenega, ki bi kar čakal, da se (mu) boljše življenje zgodi.         
 
Pri tem so stalno prisotna nacionalna in mednarodna merila ter primerjave. Rang-liste so nekaj takega kot lestvice nogometnih prvenstev, po  vsakem tednu nova. V športnem žargonu to pomeni, da bo dosežek za kolajno na olimpijadi, ki je za nami, le stežka zadosten, da si na naslednji zagotoviš zgolj uvrstitev na finalne nastope. V vmesnem času se namreč stalno dogajajo, pripravljajo in izvajajo inovacije, da bi bilo vse skupaj še uspešnejše.          
 
In kako se zdaj ob tej športni logiki, ki je tam prisotna skorajda v realnem času, vrniti k procesom družbenih, ekonomskih in socialno-socioloških sprememb ter prilagajanju znotraj naše družbe? Od 1. 7. 2013 je na Hrvaškem malce enostavneje: s prepoznavanjem področja sprememb, utrjevanjem instrumentov in orodij za njihovo izvedbo ter follow up procesom, kar pomeni nadzor pri izvedbi. In – ni odstopanja. Politični eliti to ni ravno enostavno razložiti kot – aktualno nujnost. Postavljata se dve vprašanji: ali je teža odpovedovanja razdeljena enakomerno ali pa se bi moralo s spremembami začeti prej?
 
Kako v državi z načetim standardom razložiti, da se v državah z visokim življenjskim ugodjem reforme v kontinuiteti dogajajo kar štirikrat hitreje, bolje in intenzivnejše? V čem je še pomembna razlika? V uspešnosti teh reform! Tam so bolj profesionalno pripravljene, cilji so javnosti bolj jasni in obrazloženi tako kot metodologija. Seveda so na koncu doseženi tudi bolj pozitivni rezultati. V uspešni državi so razvojne strategije jasne. Ostati brez dela pomeni začasno stanje, ki ob dodatno pridobljeni izobrazbi pogosto kmalu pomeni novo zaposlitev. V tranzicijski državi pa odpovedi, ne glede na življenjsko dobo, pogosto pomenijo konec povezave s svetom dela. Reforme morajo pomeniti ustvarjanje predpogojev za ustvarjanje novih vrednosti. Dejansko je nujno, da potrebo po reformah prepoznajo liderji in jih tudi dosegajo.
 
Pot voditelja do šarmerja brez kritja na javni sceni niti ni tako dolga. Če ne gre drugače, potem – pošteno! (narodna)
 
 
A tu obstaja pogoj, brez katerega ne gre:  aktivno sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, ki so omreženi v "think-thankˮ oz. ekipe za bližnje sodelovanje akademske skupnosti in poslovnega sektorja.Odločitev je precej enostavna: "Ako nejde drugač – onda pošteno i stručno.ˮ (Če ne gre drugače, potem pošteno in strokovno. Op. ur.). 

 
 
 
 
back to top