IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Račun brez krčmarja (2. del)

23.03.2015
Če se državljani Srbije, ki so se zadolžili v švicarskih frankih ne bi toliko pritoževali, kdo ve, če bi se kdaj izvedelo, da se je od njih (z)godilo slabše samo – njihovi državi! Ta se je v zadnjih treh letih in pol zadolžila za kar 4,25 milijarde dolarjev, ravno ameriška denarna enota pa se je v tem času še najbolj okrepila, za rekordnih 47,2 odstotka!
 
Piše: Milan Ćulibrk, glavni urednik tednika NIN 
 
Hkrati se je švicarski frank ojačal za 42,6, evro pa za 21,7 odstotka.  Od skoraj 23 milijard evrov javnega dolga Srbije je skoraj tretjina v ameriški denarni enoti - 8,7 milijarde dolarjev. To niti ne bi bilo tako strašno, če se dolar samo v januarju ne bi okrepil z 99,5 na 108,9 dinarja. Samodejno se je povišal tudi dolarski del javnega dolga, in sicer za več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda Srbije. In vse to v enem samem mesecu! To je samo še en dokaz več, kako zelo resna težava je javni dolg Srbije. 
 
Po treh letih počasnega okrevanja se bo Srbija v najboljšem primeru šele leta 2018 vrnila na raven BDP-ja iz leta 2008. Z drugimi besedami je srbska ekonomija s stališča gospodarske rasti in okrevanja izgubila celo desetletje. Zaenkrat.
 
Dramatična rast javnega dolga pa ni razburila odgovornih ljudi v aktualni vladi Srbije. Minister za finance Dušan Vujović je zlahka "rešil” problem. Izračunal je, da bi bil javni dolg Srbije, po tečaju iz leta 2012 precej nižji, samo 65,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Genialno! Samo, če se problem lahko tako reši, mar ni boljše, da se dolg preračuna potem po tečaju iz septembra 2008, časa najhujše globalne krize, ker je bil tedaj dolar vreden vsega 52, evro pa 76 dinarjev?
 
Eh, manjka samo še to, da se za obračun vzame BDP iz leta 1989, ker je bil takrat dvakrat večji in tako bi se (končno) javni dolg močno znižal in padel pod zakonski maksimum v višini 45 odstotkov BDP-ja. Tako pa ni nobene možnosti, da bi se to zgodilo v določenem času. Vsaj v naslednjem desetletju, dveh, ne.  In to ne samo zaradi tega, ker bo dolg še naprej rasel z velikimi možnostmi, da v letu 2015 preseže mejo 25 milijard evrov, ampak tudi zato, ker bo BDP še naprej padal.
 
Srbija je leto 2014 zaključila s padcem BDP-ja v višini najmanj 1,6 odstotka, po treh letih počasnega okrevanja in treh letih recesije je BDP trenutno celo nižji kot leta 2008. Ker se tudi v letošnjem letu uradno pričakuje nov padec v višini 0,5 odstotkov, posamezni ekonomisti in fiskalni svet pa se boji(jo) da bi bil lahko celo dvakrat večji, se bo Srbija v najboljšem primeru šele leta 2018 vrnila na raven BDP-ja iz leta 2008.
 
Z drugimi besedami je srbska ekonomija s stališča gospodarske rasti in okrevanja izgubila celo desetletje. Zaenkrat. A da bo zlo še večje, z izjemo tistih z Nemanjine 11 (sedež vlade op. ur.), v Srbiji ni ravno veliko takih, ki bi si upali staviti, da je leto 2015 zadnje v recesiji. Je pa zato na drugi strani precej več takih, ki si upajo staviti, da se bo dolg samo še povečeval. Če se ga seveda ne bo računalo po tečaju iz leta 2002. A, to je tako ali tako račun brez krčmarja.  

 
 
 
 
back to top