IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 22.11.2017 || Jutri četrta FMCG konferenca revije InStore v Beograd   |  Zadružniki Vrisku izglasovali zaupnico  |  Znova odprt market KZ Agraria v Brezovici  |  Delhaize bo polovico neprodane hrane podaril revnim  |  Spar naj bi do konca leta podvojil število trgovin  |  Nestlé pred milijardnim prevzemom družbe Hain Celestial?  |  Eurospin kmalu prihaja v Sežano  |  Mitrosrem bo polento izvažal v Rusijo  |  Žito luks zabeležil opazno rast  |  Gorivo opolnoči precej dražje  |  Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja  |  Celeia z rekordnim odkupom mleka  |  V Zagrebu odprta nova BIPA poslovalnica - "Špansko - Oranice"  |  Na jutrišnji skupščini Gee spet o delitvi dividend  |  Whole Foods pred zahvalnim dnevom (v četrtek) ponuja popuste Amazonovim premium članom  |   Uspešno zaključen osmi Festival mladega vina vinarne Tikveš   |  Alibaba in Auchan z naložbo v Sun-Art Retail Group  |  Na črni petek bodo "padale" cene v Cityparku  |  Za SEMPL št. 19 kar 89 tekmovalnih prijav  |  Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |   ||
   

(Pre)poceni ali (pre)draga nafta?

18.03.2016
Cena sodčka nafte je sredi leta 2014 eksplodirala in se povzpela do neslutenih višav oz. cene 110 dolarjev.
 
Piše: Prof.dr. Mladen Vedriš
 
Analitiki so takrat to povezovali z velikimi potrebami po energiji, ki da jo ustvarja pospešena gospodarska rast, predvsem tista na Kitajskem. Tam se je v določenem obdobju konjunkture porabilo skoraj polovico svetovne proizvodnje cementa, petino bakra in aluminija, več kot četrtina svetovne proizvodnje jekla ter skoraj desetino proizvodnje nafte in naftnih derivatov.
 
Tudi stalne najave o tem,  da je poraba nafte večja od količine, ki se v enakem času najde z novimi geološkimi nahajališči, je le še dodatno povečavala trend podražitev. Cene litra bencina ali dizla in plina za gretje so v naših hišnih proračunih dosegale vedno višje številke.
 
In ne samo to. Na že tako visoko ceno surove nafte so se "obešali" nadaljni stroški kot so cena rafinerijske predelave in večkratno višje trgovinske marže, trošarine in DDV. Vse to je povzročilo, da se je strošek povečeval, cena pa skoraj podvojila. A tako je bilo le do nedavnega, ko pa so se razmere začele spreminjati in začeli so se časi, ki bi jih lahko kar zadeva ceno nafte opisali v stavku: "Too good to be true" (prelepo, da bi bilo res).
 
Prejšnje visoke cene so odpirale tudi ekonomski interes in prostor za nova raziskovanja in nove tehnologije, predvsem proizvodnje nafte in plina iz škriljevcev. Cene derivatov „ rastejo" hitreje in bolj pospešeno, ko se cena nafte viša, kot pa takrat ko pada. Takrat se namreč cene nafte hitro in drastično nižajo.
 
Zakaj? Enostavno zaradi tega, ker trošarine, rafinerijske cene predelave in podobni dejavniki  ostajajo pogosto na absolutno enaki ravni oz. številkah. Skupno lahko tako pridemo zlahka do zaključka, da imajo trenutno največjo izgubo tiste države proizvajalke, ki istočasno ne želijo zmanjšati svojega tržnega deleža, a istočasno vseeno povečujejo proizvodnjo po vedno nižjih cenah. In kdo v takem razmerju sil dobiva?
 
Neto uvozniki energije in nafte, med katerimi smo tudi  mi na Hrvaškem in v širši regiji. To je hkrati tudi del odgovora na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar je vzpodbudilo  povečano cenovno konkurenčnost nacionalne ekonomije. Deloma posledično tudi okrevanje življenjskega standarda državljanov.
 
Šarm tržišča in globalne ekonomije je, uspeva izvojevati zmage z nepredvidljivimi okoliščinami, ki niso vedno dobre. Ravnotežje med ceno in količinami zalog se bo ustvarilo v   interakciji geopolitičnih interesov pomembnih igralcev, ter tržnih potreba in novih tehnologij. Ampak dejstvo je, da povratka na staro ni več. Duha so izpustili iz steklenice.
 
Cene derivatov „ rastejo" hitreje in bolj pospešeno, ko se cena nafte viša, kot pa takrat ko pada. Takrat se namreč cene nafte hitro in drastično nižajo.
 
Alternativni viri energije in energetska učinkovitost postajajo pomembno poslanstvo in nasprotje stalnemu višanju cen, ko se je zdelo, da je meja samo nebo. Ko so zaradi plačevanja vedno višjih cen nafte „trpeli" družinski proračuni, a tudi različne  gospodarske dejavnosti in industrije. Seveda ima na koncu koncev vsak možnost svoje ocene o tem, ali je danes nafta (pre)poceni, ali pa je bila praktično še včeraj  (pre)draga... 

 
 
 
 
back to top