IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.01.2018 || Mercator s skakalci spodbuja zdrav slog življenja (VIDEO)  |  Obrat Mipa v Kromberku (dokončno) kupuje Pivka Perutninarstvo  |  Sodišče priznalo za 4,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja  |  Prodaja avokada se utegne letos podvojiti  |  Trgovec Iceland do leta 2023 brez plastičnih pakiranj  |  Ferrero postaja tretji največji svetovni proizvajalec čokolade  |  Plodine v Puli odprle objekt št. 81  |  Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |   ||
   

Pralni stroj 1961 : avtomobil 2021

05.07.2016
Moj pokojni oče je bil predan novinar, zato je bil bolj redko doma. Poleg tega je bil tehnično silovito nepraktičen človek (ali se je vsaj delal takega), zato si ni upal zamenjati niti žarnice, še manj pa je znal ravnati s pralnimi stroji. 
 
Piše:Igor E. Bergant, Twitter: @IEBergant
 
Sicer pa je bil človek z nešteto vrlinami in dokaj trdnimi načeli. Pa tudi dobro je znal pripovedovati zgodbe, med drugim tudi o svojih življenjskih porazih. Te sem si kot otrok, v tem je bil bržkone tudi očetov namen, dobro zapomnil.
 
In ena govori o pralnih strojih. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko še nisem bil rojen, sta si moja starša uresničila sanje o "svojem” stanovanju. Pred tem sta bila na različnih lokacijah podnajemnika.
 
No ja, najemnika sta ostala tudi v njunem novem stanovanju v novozgrajenem bloku, le da je vsa stanovanja v njem kupila očetova časopisna hiša ter jih v najem posredovala zaposlenim.
 
Skratka, v novi blok so se naselili večinoma mladi sodelavke in sodelavci z življenjskimi sopotniki. Skratka, novi stanovalci novega bloka z ne preveč veliki stanovanji (z majhnimi kopalnicami in še manjšimi balkoni) so se večinoma poznali, bili iz podobne generacije, bili prijateljice in prijatelji …
 
To (še) ni bil čas materialnega (pre)obilja, saj se je komaj končalo obdobje povojnega pomanjkanja, ljudje so bili praviloma skromni, veseli malih korakov naprej, avtomobili pa redki in težko dostopni …
 
In zdaj je čas za pralne stroje: tudi ti so bili v stanovanjih prej izjeme, kot pa pravilo, ker so bili sorazmerno dragi (in veliki), denarja za opremljanje pa je bilo bolj malo. In tako je moj oče svojim novim sostanovalcem predlagal, da bi skupaj kupili en ali dva pralna stroja ter si njuno uporabo delili.
 
V kleti je bilo dovolj skupnega prostora, na terasi pa še več skupnih možnosti za sušenje. V duhu tedanjega časa pač: vsi za enega (ali dva pralna stroja), eden (ali dva pralna stroja) za vse … Bil je naiven … Njegovo zamisel so zavrnili. Pralni stroj je postal statusni simbol novega (pa čeprav še vedno težko dosegljivega) izobilja. Zakaj bi si morali beliti glave s tem, da bi si jih delili …
 
Tudi mi smo si, hočeš nočeš, kupili (naš lastni!!!) pralni stroj, ki je zavzel pol kopalnice, smo si pa do začetka sedemdesetih let z očetovim kolegom iz službe (ki je živel na drugem koncu mesta) delili vsaj avtomobil: Citro

 
 
 
 
back to top