IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.10.2018 || Še štirje dnevi do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  V Konzumu razmišljajo o vstopu na makedonski trg  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo v četrtek, nato še eno v Melju  |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Lidl zaključil preventivno-izobraževalne delavnice o prometu  |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |   ||
   

Pralni stroj 1961 : avtomobil 2021

05.07.2016
Moj pokojni oče je bil predan novinar, zato je bil bolj redko doma. Poleg tega je bil tehnično silovito nepraktičen človek (ali se je vsaj delal takega), zato si ni upal zamenjati niti žarnice, še manj pa je znal ravnati s pralnimi stroji. 
 
Piše:Igor E. Bergant, Twitter: @IEBergant
 
Sicer pa je bil človek z nešteto vrlinami in dokaj trdnimi načeli. Pa tudi dobro je znal pripovedovati zgodbe, med drugim tudi o svojih življenjskih porazih. Te sem si kot otrok, v tem je bil bržkone tudi očetov namen, dobro zapomnil.
 
In ena govori o pralnih strojih. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko še nisem bil rojen, sta si moja starša uresničila sanje o "svojem” stanovanju. Pred tem sta bila na različnih lokacijah podnajemnika.
 
No ja, najemnika sta ostala tudi v njunem novem stanovanju v novozgrajenem bloku, le da je vsa stanovanja v njem kupila očetova časopisna hiša ter jih v najem posredovala zaposlenim.
 
Skratka, v novi blok so se naselili večinoma mladi sodelavke in sodelavci z življenjskimi sopotniki. Skratka, novi stanovalci novega bloka z ne preveč veliki stanovanji (z majhnimi kopalnicami in še manjšimi balkoni) so se večinoma poznali, bili iz podobne generacije, bili prijateljice in prijatelji …
 
To (še) ni bil čas materialnega (pre)obilja, saj se je komaj končalo obdobje povojnega pomanjkanja, ljudje so bili praviloma skromni, veseli malih korakov naprej, avtomobili pa redki in težko dostopni …
 
In zdaj je čas za pralne stroje: tudi ti so bili v stanovanjih prej izjeme, kot pa pravilo, ker so bili sorazmerno dragi (in veliki), denarja za opremljanje pa je bilo bolj malo. In tako je moj oče svojim novim sostanovalcem predlagal, da bi skupaj kupili en ali dva pralna stroja ter si njuno uporabo delili.
 
V kleti je bilo dovolj skupnega prostora, na terasi pa še več skupnih možnosti za sušenje. V duhu tedanjega časa pač: vsi za enega (ali dva pralna stroja), eden (ali dva pralna stroja) za vse … Bil je naiven … Njegovo zamisel so zavrnili. Pralni stroj je postal statusni simbol novega (pa čeprav še vedno težko dosegljivega) izobilja. Zakaj bi si morali beliti glave s tem, da bi si jih delili …
 
Tudi mi smo si, hočeš nočeš, kupili (naš lastni!!!) pralni stroj, ki je zavzel pol kopalnice, smo si pa do začetka sedemdesetih let z očetovim kolegom iz službe (ki je živel na drugem koncu mesta) delili vsaj avtomobil: Citro

 
 
 
 
back to top