IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Pozabljeni nosilci razvoja

26.11.2013
Piše: Kenan Uštović 
 
Razmišljal sem o tem, da bi bila tema tokratnega pisanja nogometna reprezentanca BiH in njen največji dosedanji uspeh za katerega jim iskreno čestitam. Vseeno pa ne bom pisal o športu ampak o ugodnostih, ki jih bo država dosegla s tem, ko smo se se direktno uvrstili na svetovno prvenstvo.
 
Govori se o desetinah in celo stotinah milijonih  mark, ki da jih bomo prejeli kot udeleženci. Kot ekonomist sem začel takoj razmišljati, kako bi najbolje izkoristili ta denar? V vseh teh sanjah, kjer sem koval mikro načrte za razvoj makro skupnosti, sem prišel do zaključka, ki pa me je spustil na zemljo in moral sem si reči: "Ej, moj Kenan, ti pa spet tako naiven".
 
Precej denarja je namreč v našo državo prišlo in odšlo, a ne vidimo nobenega napredka, niti  ne pozitivnih učinkov. Denarnice nekaterih posameznikov se bodo polnile tudi tokrat, vsi ostali pa lahko le sanjamo, da nam bo dal kdo 5000 evrov in bomo dosegli svoj osebni sen in odšli bodrit naše Zmaje v Brazilijo. Večina lahko o tem namreč samo sanja.  
 
Zmaga reprezentance v kvalifikacijski skupini in uvrstitev na SP predstavljata veličasten trenutek , a v prejšnjih dneh mi je določena situacija vzbudila nostalgijo za starimi časi. Za časi, ki se ne morejo vrniti in sicer na potovanju v Vareš.  Za vse, ki ne vedo, je Vareš bosansko mestece kakih 45 km od Sarajeva. Sprašujete se, zakaj tokrat govorim oziroma pišem o Varešu  in kakšno nostalgijo je to mesto vzbudilo pri meni? Kot je znano ima Vareš ogromno rudno bogastvo, gozdove in zavidanja veliko količino vode. Po nekaterih pokazateljih je na tem področju preko 150 milijonov  ton železne rude. 
 
In če vzamemo prostor celotne bivše Jugoslavije, je prav Vareš s svojim hribovjem posedoval polovico teh zalog. Velika večina njegovih prebivalcev in okolišklih naselij je do leta 1992 v glavnem delovala na črpanju in taljenju rude ter obdelavi železa. Samo rudnik železove rude je zaposloval 1180 delavcev, 16 največjih podjetij pa je skupno zaposlovalo kar 5.365 delavcev. Danes lahko v Varešu najdemo samo še zidove nekdanjih gigantov, razrušene rudnike in pogone. V iskanju za službami ga mladi ljudje zapuščajo, velika večina podjetij, ki so bila nekoč tu prisotna pa danes ne obstajajo več. Mesto Vareš predstavlja le bolezenski ostanek  prežvečenega časa. Po zadnjih podatkih, za leto 2012, je bilo na tem področju skupno registriranih kar 39 podjetij, njihov skupen dohodek pa je znašal okli 29 milijonov KM.
 
Skupno so ustvarili neto izgubo, ki je višja od 700.000 KM. In vsa ta podjetja skupno  zaposlujejo vsega 600 ljudi.  V dvajsetih letih smo prišlo do tega, da je s polne zaposlenosti na tem području številka padla na šest odstotkov. Po dojemanju teh podatkov niti ni čudno, da je name vse skupaj vplivalo tako negativno. Vareš se iz mesta, ki ga je imel kralj Tvrtko za zakladnico svojega kraljevstva pretvoril v živi muzej, kjer prav vsak kotiček, pot, ali pač drevo predstavljajo spomin na čase, ki se jih zdaj spominjajo le redki.
 
Pozabljeni kraji:

Mesto Vareš predstavlja le bolezenski ostanek  prežvečenega časa. Po zadnjih podatkih, za leto 2012, je bilo na tem področju skupno registriranih kar 39 podjetij, njihov skupen dohodek pa je znašal okoli 29 milijonov KM. Skupno so ustvarila neto izgubo, ki je višja od 700.000 KM. In vsa ta podjetja skupno  zaposlujejo vsega 600 ljudi.   
 
 
Začenjam razmišljati o tem, da je bil ravno Vareš inspiracija pevki iz sosednje države za pesem: "Videla sem mesto brez ljudi, zmagovalca, ki izgublja..."


 
 
 
 
back to top