IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Pot v pogubo - in iz nje

25.02.2015
Vojne - vroče ali hladne, terorizem - v Evropi in drugje, begunska kriza - na naših mejah in v krajih, ki jih večina pri nas ni še nikoli slišala ...
 
Piše: Igor Bergant
 
Lakota, kriminal, vključno z novodobnim suženjstvom in otroškim delom ... Vse to je obličje sodobnega sveta. A kljub temu je zanimivo ter empirično dokazljivo dejstvo, da svet še nikoli ni bil tako miren in bogat, kot je prav zdaj, v tem trenutku. Miren v smislu, da še nikoli ni bilo tako malo vojn (čeprav je vsaka od teh, ki trajajo, nesprejemljiva, in s tem tudi vsaka posamična žrtev). Kar pa se bogastva tiče: še nikoli človeštvo ni proizvedlo toliko, in predvsem toliko dobrega, tako materialnega, kakor tudi idej ter dobrih rešitev.
 
Skratka, ni res, da se človeštvo iz (še) bolj krvave in vsestransko revnejše zgodovine ne bi nič naučilo. Uči se, a hudo prepočasi. Pa še en vidik je: dolga tisočletja človeškega napredka so naš planet izčrpala do te mere, da nam od nas samih prizadeta narava utegne kmalu odreči gostoljubje. Celo do te mere, da tudi ob najboljši volji naši zanamci ne bodo več zmogli ustvarjati toliko dobrega (in dobrin) kot zdaj. Primanjkovalo bo vsega, vključno z vodo in hrano. Ker: v vsem je razlaga - ob vsem, kar je dobro, človeštvo še vedno proizvaja tudi veliko slabega in preprosto - neumnega.

V minulih dneh so v mondenem švicarskem turističnem središču Davosu sestankovali in modrovali predstavniki politično najvplivnejših in materialno najbogatejših Zemljanov. Izhodišče jim je medijsko odmevno navrgla mednarodna človekoljubna organizacija Oxfam, po katere podatkih ima prvič v novejši zgodovini človeštva najbogatejši (en) odstotek svetovnega prebivalstva v lasti več kot polovico celotnega (materialnega) bogastva na Zemlji. Ali povedano drugače: najbogatejših 80 prebivalcev planeta ima toliko kot 3,5 milijarde najrevnejših skupaj.

Gre za slikovito statistiko, a kaj nam pove? Na prvi pogled komaj kaj. V resnici pa je to ključ do rešitve vseh problemov, ki nam jih navkljub bogastvu ne uspe rešiti: rastoče razlike (in ne padajoče, kot bi pričakovali) in posledična neenakost so - lokalno in globalno - ključni spodbujevalci vojn, terorizma, kriminala in pomanjkanja. Razlike v dejanskem gospodarskem in političnem vplivu, ki jih opredeljujejo omenjena nesorazmerja, so človeško nesprejemljive, univerzalno nepravične in dolgoročno pogubne. Drži sicer, prosto po Winstonu Churchillu, da je demokracija prav zaradi omenjenega najslabša ureditev. A še vedno boljša od vseh drugih, ki jih je človeštvo doslej preizkusilo. Toda če je ne bomo s skupnimi in enakopravnimi močmi uspeli razviti v še bolj pravično in učinkovitejšo (oziroma, z eno besedo, boljšo) za veliko večino, potem nam - ob vsem napredku - ni pomoči.

 
 
 
 
back to top