IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 10.12.2018 || NA KRATKO: Veliki svetovni trgovci...  |  Podjetnik leta Peter Pišek direktor podjetja Pišek & HSF Logistics   |  Edeka: "Lastne blagovne znamke pred A znamkami!“  |  Domače vpliva na izbiro pri spletnem nakupovanju  |  Pohorska kavarna kot prvi gostinski lokal znotraj (največje) Lidlove trgovine  |  Plodine se zanimajo za prevzem Konzuma  |  Predsednik upravnega odbora Coca-Cole postaja James Quincey  |  Zlatna džezva odslej tudi v trgovinah E.Leclerc  |  Euromonitor: "Domači izdelki pridobivajo na račun tujih"  |  Despar predstavil nove izdelke iz kategorije Free From  |  Diskonter Netto ponudili možnost plačila s PayPal-om  |  Sabina Gostinčar: "Mercator prek spleta ponuja že več kot 20.000 vrst izdelkov"  |  Odprt prenovljen Tommy v Solinu  |  Barcaffé na mednarodnem tekmovanju osvojil dve zlati medalji  |  Lidl v mariborskem Melju odprl trgovino št. 54  |  Lidl danes odpira trgovino št. 54 v Melju, št. 55 pa 13.decembra v Ilirski Bistrici  |  Med prispelimi ponudbami za Vinag tudi ena iz tujine  |  ZANIMIVOST: Danes Coca-Cola tovornjak z božičkom v BTC (VIDEO)  |  Rubinov Vinjak praznoval 60. rojstni dan  |  FDS ime spremenil v Badeco Adria  |   ||
   

Optimizem z rezervo

24.12.2013
Avtor: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika 
 
Vprašanje je, če bodo v pogojih, ko zasebniki do kreditov prihajajo vedno težje, za napredek ekonomije zadostovale javne investicije. Kakorkoli že, prve optimistične tone gre pričakovati v letu 2014.
 
Rast domačega bruto proizvoda znaša 3,2 %, stopnja inflacije je nizka (3,3 %), smo pa tik pred začetkom velikih infrastrukturnih projektov (avtocesti Kićevo-Ohrid in Skopje-Štip prek Sv. Nikole) in pred začetkom proizvodnje na greenfield investiciji v svobodni gospodarski coni.
 
Vse to pa so zgolj obljube in številke z datumi, ki prihajajo od vlade, po drugi strani pa je celotno breme na proračunu, ki je v negativnih številkah (3,5 %), v skladih in v javnih podjetjih, zunanjetrgovinskih izmenjavah itd. Le kako naj se nadoknadi minus v državni blagajni? Od kod denar za pokrivanje izgube? Ena možnost je sposojanje doma, kar prinaša določen negativen predznak, druga sposojanje v tujini, kar ima za posledico drugo negativnost. V tujini bi šlo za izdajo evro obveznic ali za tudi Makedoniji znani (lanski) model, ko smo prišli do relativno ugodnih kreditov ob garanciji Svetovne banke.
 
Optimizem se gradi tudi na pozitivnih signalih, ki prihajajo iz evropskega gospodarstva. Ta se, po zadnjih podatkih sodeč, pobira in to je zelo pomembno, glede na to, da 60 % od skupne zunanjetrgovinske izmenjave Makedonije poteka z državami iz EU. Se pa postavlja vprašanje, če bodo najavljene investicije (tiste, ki so financirane s strani države in tudi pričakovane iz tujine) zadostovale za dvig ekonomije z želenim tempom. Precej skeptične so napovedi o skromni kreditni rasti v višini 5 % za letošnje leto in pričakovanega v višini 6,4 % za naslednje leto z zornega kota pričakovanj podjetij, ki bi rada realizirala razvojne načrte.
 
Banke so se namreč obrnile k "navadnim” porabnikom oziroma državljanom, kjer imajo precej višji dobiček od kreditov in to za podjetja seveda še zdaleč ni nepomembno. Če ob tem dodamo še grožnje nekaterim podjetjem glede tega, da ne bo popuščanja v zvezi z ekološkimi standardi, je zelo verjetno, da bosta že v bližnji prihodnosti svoja vrata zaprla skopski Makstil in nekdanji Jugohrom iz Jegunovcev.
 
Kakorkoli že obrnemo, denar je in bo. Še posebej v predvolilnem času (tokrat predsedniškem, mogoče pa tudi predčasnim parlamentarnim), ko za proračun ni skrbi. Tako bodo upokojenci v marcu dobili (tradicionalno) povišanje pokojnin v višini 5 %, kar sovpada v "termin” za izbor predsednika. Le komu mar, da se več kot 35 % potrebnih sredstev za pokojninski sklad sedaj črpa neposredno iz proračuna? Ravno za približek tega zneska se bodo povišali tudi prejemki sociale. Še ena petica, tokrat za administracijo, oktobrska.
 
Tudi to pa so mnogi povezali z možnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. A to je odprta opcija. Ali bo res prišlo do česa takega? Verjetno bodo najboljši kazalec (ne)pravočasna izplačila subvencij za kmete. Glede na napeto situacijo v državni blagajni nas ne bi čudilo zamujanje, čeprav država, vsaj ko gre za podporo kmetom, doslej ni varčevala.  
 
Ne bo popuščanja v zvezi z ekološkimi standardi in zelo verjetno je, da bosta že v bližnji prihodnosti svoja vrata zaprla skopski Makstil in nekdanji Jugohrom iz Jegunovcov.


 
 
 
 
back to top