IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Odločilni dejavnik - čas

23.05.2013
Slovenija je po ciprski krizi  v začetku aprila 2013 postala ena novih tarč in hkrati žrtev evropske dolžniške krize.
 
Kaj se je zgodilo eni od najboljših tranzicijskih držav? Ali  se je znašla zgolj v primežu špekulantskih napadov na evro in dragih pribitkov na nova posojila? Ali pa je vse skupaj rezultat slabega ekonomskega spoprijema s krizo in politične nestabilnosti in slabega vodenja domačih poslovnih in političnih elit. Toda Slovenija je uspešno  tranzicijo enkrat že izpeljala, priporočenim modelom MDS in EU navkljub. Morda ji bo uspelo tudi v drugo.
 
Slovenski položaj je dejansko protisloven. Na eni strani gre za majhno, odprto gospodarstvo, s pozitivno trgovinsko in plačilno bilanco in majhnim finančnim sektorjem. Oboje je danes eden odločilnih kriterijev finančne stabilnosti. Javni dolg države je še vedno pod mastrichtskimi kriteriji, strukturni deficit blizu dovoljene višine, struktura in ročnost dolga nista problematična. Stopnja brezposelnosti je vzdržna, stopnja socialnih razlil in revščine je med najnižjimi v EU. Slovenija je torej, kot je nedavno zapisal T. Mayer, bivši glavni ekonomist ugledne Deutsche Bank, med  finančno najmanj ogroženimi državami in med prvo tretjino držav z največjim razvojnim potencialom.
 
Na drugi strani  obstaja predvsem drugačna slika države. V zadnjih štirih letih so se vsi razvojni trendi poslabševali, negativna dinamika pa je pomembnejša od strukturnih neravnotežij. Slovenija očitno ni imela pravih  makroekonomskih in poslovnih odgovorov na krizo. Od tod težave s fiskalno konsolidacijo, bančno sanacijo, privatizacijo in  strukturnimi reformami. Zadnje ekonomsko poročilo OECD je izpostavilo našo najtežjo napako. Zadolženost podjetij in bank je nad povprečjem OECD,  problematični dolgovi podjetij so med največjimi v EU. Slabe terjatve obsegajo okoli 19 odstotkov BDP-ja ali 7 milijard evrov. To otežuje normalno financiranje bank in države.
 
Imamo torej dvojno sliko. Na eni strani pozitivno zgodbo z izvozom in plačilno bilanco. To šteje več kot težave na fiskalnem področju. Hkrati pa imamo težave z zadolženostjo bank in podjetij. Tu je večji problem zadolženost zasebnega sektorja in ne države, problem so podjetja in banke in ne toliko javni sektor. Zato je ključno, kako sanirati banke in prestrukturirati podjetja, hkrati pa postopno reformirati javni sektor, zlasti velike podsisteme, kot so zdravstvo, šolstvo,  javna uprava. Milton Friedman je nekoč bistro pripomnil, da se kapitalizem ne razlikuje toliko od socializma glede maksimiranja dobičkov, temveč predvsem glede priznanja izgub in  tveganj.  Moralni  hazard sedanje krize je ravno v tem, kako najti pravo politično-ekonomsko ravnotežje ekonomskega  darwinizma, med preživetjem in propadom podjetij, bank in celo držav.
 
Težava Slovenije je v tem, da v zadnjih štirih letih  nismo dosegli konsenza o dolgoročnih ciljih, o načinu  razvoja družbe, ekonomskih usmeritvah.  Vizija je s tega vidika vedno nekaj konkretnega  in tega nimamo. Drug problem so politične in poslovne elite. Za krizne razmere jim je preprosto zmanjkalo kompetenc, pa tudi moralne drže. Izgubili so se v prisvajanju moči, državnega premoženja in špekulativnega pohlepa, ki je značilen za finančni ustroj kapitalizma. Slovenija tiči sredi politične krize, hitrih menjav različnih vladnih garnitur, ki seje politično negotovost in strah pred ekonomskim zlomom države, bank in pomembnih  podjetij.
 
Reforme in ukrepi na vseh treh priporočenih področjih (sanacija bank, fiskalna konsolidacija, strukturne reforme) so obvladljive. 
 
Ključ je lastna politično-ekonomska sposobnost, hkrati pa smo premajhni in nepomembni  za velike finančne igralce. Slovenija se bo z veliko verjetnostjo izognila "trojki", toda "projektne trojke" (vlada, BS, menedžment) bo morala najti doma. Vlada in vsi  nosilci ukrepov  morajo pohiteti. Čas postaja odločujoča  igra, začetni koraki so pogoj za legitimnost sprememb. Brez njih ne bo zaupanja, s tem pa tudi upanja, da Slovenija obvladuje svojo krizo. 


 
 
 
 
back to top