IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

O proračunu 2016

16.02.2016
To, kar pri gradnji hiše pomeni dobro pripravljeni projekt arhitektov in ostalih strokovnjakov, kot temeljni načrt za pripravljanje naložbe pri pripravi skupne ekonomske politike pomeni načrt državnega proračuna glede na posamezne prednostne in (ne)obvezne postavke. 
 
Tako pripravljen dokument s svojimi posameznimi deli aktivno deluje na podjetnike s svoje prihodkovne strani, in sicer glede na višino in strukturo davka, s katerim se taisti proračun polni. Na drugi strani se prazni z različnimi transferji. Tistimi socialnimi in tudi razvojno spodbudnimi, poleg obveznih, ki pomenijo sprotno podporo upravnim organom za redno opravljanje funkcionalnosti države.
 
Za pogoje tega sistema in delovanja poslovanja ni vseeno, ali se davki višajo ali padajo. Enako je, kar zadeva zneske, ki prinašajo priliv z naslova davka na dodano vrednost (DDV), kjer imajo svoj pomen tudi aktivnosti obdavčevanja različnih skupin proizvodov po nižjih oz. višjih stopnjah. In tako po vrsti. 
 
Dohodek, ki je na račun davkov dejansko prišel v državno blagajno, je bil za leto 2015 približen izkupičku dveh poslovno dobrih let 2007 in 2008.
 
 
Danes je BDP na nacionalni ravni v primerjavi s (pred)kriznim letom 2008 nižji za približno 12 %. Je pa bilo DDV-ja v letu 2015 pobranega za 2,5 milijarde kun več kot omenjenega leta 2008. Ob tem sta bili na račun trošarin (predvsem za naftne derivate) dodatno pridobljeni 2 mrd. kun. To je hkrati tudi del odgovora na vprašanje ob dramatičnem padcu cen nafte, goriva oz. dizla.
 
Hrvaški davki so, glede na primerjavo s porabo, med najvišjimi v EU. Dohodek, ki je na račun davkov dejansko prišel v državno blagajno, je bil za leto 2015 približen izkupičku dveh poslovno dobrih let 2007 in 2008. Jasno postaja, da prostora na prihodkovni strani ni več. Kako pa je z odhodkovno stranjo?
 
Treba jo bo racionalizirati in jo narediti precej bolj ekonomsko učinkovitejšo, je pa to pravo vprašanje za nove protagoniste izvršne oblasti. Kako uskladiti proračun EU z večjim izkoristkom porabe skladov EU? To so odprta vprašanja z začetka leta 2016.
 
Čeprav še vedno ni znano, kako bo strukturiran (beri predlagan) novi proračun, je realnost taka, da bo moral pri tem poslu biti prav vsak predlagatelj še kako pazljiv ...Proračun mora namreč s svojo skupno logiko in usmeritvami spodbujati nadaljnjo gospodarsko rast. 
 
1)      Vsak od proračunskih uporabnikov mora biti predmet posebne analize in pridobivanja možnih prihrankov.

2)      Načrtovana izguba glede na pričakovani BDP bo morala biti precej nižja v primerjavi z minulim letom.

3)      Refinanciranje dela zunanjega dolga mora postati dodatno orodje za to, da se neobstojni pritisk dvigajočih se obresti umiri in tako zmanjša pritisk na proračun v tej in naslednjih letih. 


 
 
 
 
back to top