IN Store
IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 14.08.2018 || V soboto bo slovesno odprt prenovljeni Interspar Vič   |  Dizel in 95-oktanski bencin sta se opolnoči podražila  |  Mariborski Europark praznuje polnoletnost  |  Skupina Kofola v prvi polovici leta uspešno  |  Sadjarji naj bi letos pridelali približno 65.000 ton jabolk  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22.novembra  |  S trgatvijo bodo začeli že avgusta  |  Istrski zajtrk je možno naročiti tudi prek spleta  |  Prenovljena Kraš Bonbonnièra tudi v Dubrovniku (VIDEO)  |  Vinogradniki pričakujejo nadpovprečen letnik  |  Letos po pričakovanjih rekordna letina jabolk  |  ZANIMIVOST: Na lovu za rekordom travo kosilo 570 koscev  |  Spar bo do konca leta odprl še 80 objektov  |  Odprta prva Ideina prodajalna v Plavu  |  Rakuten v prvem polletju zabeležil 60-odstotno rast dobička  |  Nov način pakiranja banan v E-martu  |  Mladi kmetje - osrednja tema letošnjih okroglih miz MKGP na sejmu Agra  |  Medena zmaga na Agri Petru Kolarju s Ptujske Gore  |  Beiersdorf po uspešnem polletju dvignil napovedi prodaje  |  Agrokor posluje nad pričakovanji, Konzum na poti okrevanja   |   ||
   

Novo stalno bivališče - EU

21.04.2015
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš  
 
Dolgo je že znana fraza, da so vsi časi, ki so minili – dobri časi. Ali, da so stari davki dobri, novi pa slabi. Zdi se, da se zgodovina glede dogodkov, ki se hitro izmenjujejo, ponavlja.
 
Na skupni sceni EU-ja je po dolgem obdobju pričakovanja in (ne)formalnih najav sledila še uradna objava osrednje Evropske banke o novi obliki podpore (za)ustavljeni evropski ekonomiji in vzpostavi (selektivnega) mehanizma odkupa državnih obveznic. Vse v smislu dolžniške razbremenitve, zniževanja cen kapitala, politike (re)financiranja javnih dolgov in na ta način vzpodbude gospodarskega okrevanja.
 
Jasno je, da pogled s Hrvaške na dogodke v EU ne more biti popoln, če si predstavljamo in poznamo samo velike teme in razprave. Tu je npr. hrvaški pogled na dogajanja v Švici ter tamkajšnji in naš bančni sektor glede kreditov v švicarskih frankih. Kdo je kriv zanje, kdo (bo) odgovoren. In predvsem, kako najti pravično in pravno sprejemljivo rešitev. In predvsem odgovor na vprašanje, kdo bo vse to plačal.
 
Vedno skromnejši hišni proračuni državljanov, bilance bank ali pač državni proračun. Vse to se (nam) dogaja v letu volitev, ko se število državljanov – volivcev s tem problemom – povečuje. S spoštovanjem do pregovora, da je vsako zlo za nekaj dobro, bo mogoče ravno to dejstvo (kakor v primeru razmerja Grčije do EU!) pripomoglo k  globljemu vpogledu v situacijo in s tem do bolj realne osnove za trajno reševanje te odprte "rane".
 
Da ne bo šlo zgolj za neko časovno prelaganje in dodatno odmikanje reševanja akutnega problema. Eno dejstvo ostaja nesporno, in sicer kot opomin iz preteklosti za prihodnost. Zadolževanje državljanov in korporativnega sektorja v valuti, v kateri prihodki za odplačilo dolgov predstavljajo veliko in „nepokrito" tveganje. Države v tranziciji, kamor sodi tudi Hrvaška, se lahko iz te "švicarske krize" izvlečejo le ob velikem naporu in poduku za naprej. Da ne bi bilo še novih in drugih valutnih kriz. Tu gre za izziv in vprašanje pred (in po) volitvami protagonistov izvršne in zakonodajne oblasti.
 
Ravno primer Grčije spominja na "dežnik evrocone", pod katerega so se mnogi želeli skriti čim prej, da bi pobegnili in se zaščitili pred ekonomskimi nezgodami, izzvanimi s takimi ali drugačnimi ekonomsko-političnimi razlogi, ki so se zgodili zaradi lastnih (nacionalnim) potez, ki so šele kasneje postale del EU problema z globalnimi razsežnostmi. Za male, posebej tranzicijske države članice EU-ja ali države kandidatke, je zelo pomembno spremljanje procesa prilagajanja EU-ja novim globalnim dogodkom.
 
Nova energetska varnostna politika, spodbujanje energetske samostojnosti in učinkovitosti, priprave za dogovor strateškega zavezništva z ZDA kot globalno silo, urejanje (trgovinskih in investicijskih) odnosov s Kitajsko ... V vsem tem je prednost mogoče v tem, da se, ko ste manjši, spremembe mogoče res občutijo prej in so bolj boleče, a se zato lahko prej in enostavneje pride do rešitev …  
 
Kako najti pravično in pravno sprejemljivo rešitev. In predvsem odgovor na vprašanje, kdo bo vse to plačal. Vedno skromnejši hišni proračuni državljanov, bilance bank ali pač državni proračun. 


 
 
 
 
back to top