IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

Novo stalno bivališče - EU

21.04.2015
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš  
 
Dolgo je že znana fraza, da so vsi časi, ki so minili – dobri časi. Ali, da so stari davki dobri, novi pa slabi. Zdi se, da se zgodovina glede dogodkov, ki se hitro izmenjujejo, ponavlja.
 
Na skupni sceni EU-ja je po dolgem obdobju pričakovanja in (ne)formalnih najav sledila še uradna objava osrednje Evropske banke o novi obliki podpore (za)ustavljeni evropski ekonomiji in vzpostavi (selektivnega) mehanizma odkupa državnih obveznic. Vse v smislu dolžniške razbremenitve, zniževanja cen kapitala, politike (re)financiranja javnih dolgov in na ta način vzpodbude gospodarskega okrevanja.
 
Jasno je, da pogled s Hrvaške na dogodke v EU ne more biti popoln, če si predstavljamo in poznamo samo velike teme in razprave. Tu je npr. hrvaški pogled na dogajanja v Švici ter tamkajšnji in naš bančni sektor glede kreditov v švicarskih frankih. Kdo je kriv zanje, kdo (bo) odgovoren. In predvsem, kako najti pravično in pravno sprejemljivo rešitev. In predvsem odgovor na vprašanje, kdo bo vse to plačal.
 
Vedno skromnejši hišni proračuni državljanov, bilance bank ali pač državni proračun. Vse to se (nam) dogaja v letu volitev, ko se število državljanov – volivcev s tem problemom – povečuje. S spoštovanjem do pregovora, da je vsako zlo za nekaj dobro, bo mogoče ravno to dejstvo (kakor v primeru razmerja Grčije do EU!) pripomoglo k  globljemu vpogledu v situacijo in s tem do bolj realne osnove za trajno reševanje te odprte "rane".
 
Da ne bo šlo zgolj za neko časovno prelaganje in dodatno odmikanje reševanja akutnega problema. Eno dejstvo ostaja nesporno, in sicer kot opomin iz preteklosti za prihodnost. Zadolževanje državljanov in korporativnega sektorja v valuti, v kateri prihodki za odplačilo dolgov predstavljajo veliko in „nepokrito" tveganje. Države v tranziciji, kamor sodi tudi Hrvaška, se lahko iz te "švicarske krize" izvlečejo le ob velikem naporu in poduku za naprej. Da ne bi bilo še novih in drugih valutnih kriz. Tu gre za izziv in vprašanje pred (in po) volitvami protagonistov izvršne in zakonodajne oblasti.
 
Ravno primer Grčije spominja na "dežnik evrocone", pod katerega so se mnogi želeli skriti čim prej, da bi pobegnili in se zaščitili pred ekonomskimi nezgodami, izzvanimi s takimi ali drugačnimi ekonomsko-političnimi razlogi, ki so se zgodili zaradi lastnih (nacionalnim) potez, ki so šele kasneje postale del EU problema z globalnimi razsežnostmi. Za male, posebej tranzicijske države članice EU-ja ali države kandidatke, je zelo pomembno spremljanje procesa prilagajanja EU-ja novim globalnim dogodkom.
 
Nova energetska varnostna politika, spodbujanje energetske samostojnosti in učinkovitosti, priprave za dogovor strateškega zavezništva z ZDA kot globalno silo, urejanje (trgovinskih in investicijskih) odnosov s Kitajsko ... V vsem tem je prednost mogoče v tem, da se, ko ste manjši, spremembe mogoče res občutijo prej in so bolj boleče, a se zato lahko prej in enostavneje pride do rešitev …  
 
Kako najti pravično in pravno sprejemljivo rešitev. In predvsem odgovor na vprašanje, kdo bo vse to plačal. Vedno skromnejši hišni proračuni državljanov, bilance bank ali pač državni proračun. 


 
 
 
 
back to top