IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 26.05.2018 || V Tušu kmalu nov lastnik?  |  Predstavitev govornikov na FMCG Summitu Ljubljana - 7.6.2018  |  46. Teden cvička se danes začne v Šentjerneju   |  Amazon vam blokira račun, če preveč artiklov zavrnete  |  Jutri in pojutrišnjem festival vrtnic in rozeja v Portorožu  |  Konec odštevanja: Od danes v veljavi (nova) zaščita osebnih podatkov - GDPR  |  Uradne analize potrdile neoporečnost izdelkov Radenske  |  Na sedežu ZN slovenski panj  |  Colgate-Palmolive se zavezuje k 100 % recikliranju embalaže do leta 2025  |  Nagrado za najboljše avtohtono rdeče vino prejel Vranac Premier  |  Znova odprt zadarski Spar v centru Supernova  |  Cipiripi prodan zaradi strateških razlogov  |  Kmalu nogometno EP vinarjev   |  Salus prevzema Sanolabor  |  Letalski prevoznik KLM združil moči z družbo Jacobs Douwe Egberts   |   Aldi odprl 25 trgovin in načrtuje še (prvi) distribucijski center  |  Rast prodaje sira, padec prometa z mlečnimi izdelki  |  Židan: "Hvaležen sem za vsako nabavo, ki jo boste naredili na lokalnem trgu"  |  Amazonov ključ za dostavo v vaše vozilo (VIDEO)  |  Odprt Tommy št. 200   |   ||
   

Novo leto, boljše življenje, obljube in take stvari

05.02.2015
Pred nekaj dnevi sem na neki spletni strani opazil naslov članka, da so politiki izpolnili svojo prvo obljubo pred volitvami. Ko nestrpno "klikam" in čakam, da se odpre še tekst, mi skozi glavo blodijo različne pozitivne misli. 
 
Piše: Kenan Uštović
 
Prvo, kar vidim v članku, je slika družine Popadić iz nekdaj ene najpopularnejših domačih serij "Bolji život" (Boljše življenje). V članku navajajo, da so politiki izpolnili  obljube, da bomo imeli boljše življenje, in tako je omenjena serija spet resnično "zaživela" in Boljše življenje imamo sedaj vsak delovni dan na sporedu od 17:30 naprej na Federalni televiziji.
 
In to hkrati kar v "dvojni dozi" (beri dve nadaljevanki hkrati) za namučeni narod. Gledam in ne morem verjeti. Scenarij, ki ga je podpisal Siniša Pavić, je tako ali tako ostal v spominu tistih, ki smo si to nadaljevanko že ogledali. Domiselni, a do "praga bolečine" iskreni dialogi ter omajane vrednosti neke ideologije, ki prežema celotna življenja bivših časov, nam znova dajejo možnost, da primerjamo dva svetova, ki sta zelo različna, a spet ista.
 
Čeravno serija ne govori o politiki, pa se dogajanje oprijemlje vseh težav in problemov, ki jih ustvarja. Gospodarstvo ima sedaj iste probleme, narod enako mentaliteto in – prazen želodec. Tekmuje se v želji po novih investicijah, prestruktuira se vsako drugo podjetje, odpuščajo delavci. Nelikvidnost je vedno večja, inflacija divja, večina pa ne more sestaviti konca s koncem ... 
 
Problemi glavnih igralcev se ne razlikujejo od današnjih. Nezaposlenost, prenizek družinski proračun, podkupljivost na vsakem koraku, problemi odraščanja, poroka, socialne in kulturne razlike, mentaliteta.  Da pa ni vse statično in temačno, kaže koledar. Če nič drugega, nam gre vsaj, kar zadeva vreme. Ob novem letu, ki mu že raste že siva brada, smo povsod in na vsakem koraku delali obračune (starega) in prihodnjega.
 
Tisto, kar mi je bilo vedno fascinantno glede proračunov, je to, da se tam nekje do avgusta vedno aktivno spremlja proračun tekočega leta, zatem pa se začenja mukotrpni proces sestavljanja novega za prihodnje leto. Proračun je poseben po tem, ker ni nikoli slab, ko ga prestavimo, je pa zato toliko bolj grozen, če se zavedaš, da mu nisi niti blizu. In vedno so drugi krivi ... 
 
Še najslabše od vsega, kar zadeva prejšnji proračun in analizo, je vprašanje, ki si ga postavljamo ob koncu leta, in se glasi enostavno: kam je šel denar, ki smo porabili? Ali smo dosegli vse, kar smo želeli? Ali smo izpolnili obljube? Smo zaradi tega izgubili tudi nekaj kilogramov? Se sprehajamo več? Smo nehali kaditi? Ali beremo več? Res? Zanesljivo lahko povem, da sem sanjal marsikaj, a da sem se nato trudil precej manj kot v sanjah. Zaradi tega so tudi rezultati polovični.
 
Se pa dogaja tudi to, da so marsikdaj cilji previsoki. Bolj ali manj pri vseh pa se pojavlja obljuba na začetku leta, da bo pa odslej vse drugače. Kako da ne! In nato gre vse po starih tirnicah. Zaključek je lahko le tak, da ne smemo preveč sanjati, ampak več delati. Tako bomo zaslužili večje plače in imeli nižje obresti. Več zdravja,  manj problemov. Nova delovna mesta ... 

 
 
 
 
back to top