IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

Novo leto, boljše življenje, obljube in take stvari

05.02.2015
Pred nekaj dnevi sem na neki spletni strani opazil naslov članka, da so politiki izpolnili svojo prvo obljubo pred volitvami. Ko nestrpno "klikam" in čakam, da se odpre še tekst, mi skozi glavo blodijo različne pozitivne misli. 
 
Piše: Kenan Uštović
 
Prvo, kar vidim v članku, je slika družine Popadić iz nekdaj ene najpopularnejših domačih serij "Bolji život" (Boljše življenje). V članku navajajo, da so politiki izpolnili  obljube, da bomo imeli boljše življenje, in tako je omenjena serija spet resnično "zaživela" in Boljše življenje imamo sedaj vsak delovni dan na sporedu od 17:30 naprej na Federalni televiziji.
 
In to hkrati kar v "dvojni dozi" (beri dve nadaljevanki hkrati) za namučeni narod. Gledam in ne morem verjeti. Scenarij, ki ga je podpisal Siniša Pavić, je tako ali tako ostal v spominu tistih, ki smo si to nadaljevanko že ogledali. Domiselni, a do "praga bolečine" iskreni dialogi ter omajane vrednosti neke ideologije, ki prežema celotna življenja bivših časov, nam znova dajejo možnost, da primerjamo dva svetova, ki sta zelo različna, a spet ista.
 
Čeravno serija ne govori o politiki, pa se dogajanje oprijemlje vseh težav in problemov, ki jih ustvarja. Gospodarstvo ima sedaj iste probleme, narod enako mentaliteto in – prazen želodec. Tekmuje se v želji po novih investicijah, prestruktuira se vsako drugo podjetje, odpuščajo delavci. Nelikvidnost je vedno večja, inflacija divja, večina pa ne more sestaviti konca s koncem ... 
 
Problemi glavnih igralcev se ne razlikujejo od današnjih. Nezaposlenost, prenizek družinski proračun, podkupljivost na vsakem koraku, problemi odraščanja, poroka, socialne in kulturne razlike, mentaliteta.  Da pa ni vse statično in temačno, kaže koledar. Če nič drugega, nam gre vsaj, kar zadeva vreme. Ob novem letu, ki mu že raste že siva brada, smo povsod in na vsakem koraku delali obračune (starega) in prihodnjega.
 
Tisto, kar mi je bilo vedno fascinantno glede proračunov, je to, da se tam nekje do avgusta vedno aktivno spremlja proračun tekočega leta, zatem pa se začenja mukotrpni proces sestavljanja novega za prihodnje leto. Proračun je poseben po tem, ker ni nikoli slab, ko ga prestavimo, je pa zato toliko bolj grozen, če se zavedaš, da mu nisi niti blizu. In vedno so drugi krivi ... 
 
Še najslabše od vsega, kar zadeva prejšnji proračun in analizo, je vprašanje, ki si ga postavljamo ob koncu leta, in se glasi enostavno: kam je šel denar, ki smo porabili? Ali smo dosegli vse, kar smo želeli? Ali smo izpolnili obljube? Smo zaradi tega izgubili tudi nekaj kilogramov? Se sprehajamo več? Smo nehali kaditi? Ali beremo več? Res? Zanesljivo lahko povem, da sem sanjal marsikaj, a da sem se nato trudil precej manj kot v sanjah. Zaradi tega so tudi rezultati polovični.
 
Se pa dogaja tudi to, da so marsikdaj cilji previsoki. Bolj ali manj pri vseh pa se pojavlja obljuba na začetku leta, da bo pa odslej vse drugače. Kako da ne! In nato gre vse po starih tirnicah. Zaključek je lahko le tak, da ne smemo preveč sanjati, ampak več delati. Tako bomo zaslužili večje plače in imeli nižje obresti. Več zdravja,  manj problemov. Nova delovna mesta ... 

 
 
 
 
back to top