IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Norosti globalne ekonomije

22.11.2013
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA

nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu

V začetku septembra sem sodeloval na globalnem sastanku enega od največjih svetovnih podjetij, ki proizvajajo in prodajajo blago široke potrošnje po vsem svetu in imel ob tem možnost na tem druženju tudi govoriti. 
 
To je bil nenavaden sestanek. Najprej je regionalni direktor za Azijo povedal, da jim posel raste tudi letos, a da so še vedno pod zastavljenim ciljem. Potem je enako zgodbo ponovil šef Latinske Amerike, glavni za centralno in vzhodno Evropo pa se je "pohvalil" z najnižjo rastjo med vsemi regijami v razvoju. In ni ostal le na tem, da je "raportiral" o najnižji rasti ampak je seveda dodal tudi to, da so njegovi rezultati pod postavljenim ciljem. Celo države, ki bi v naši regiji morale vzdrževati rast, kot so: Rusija, Poljska in Turčija, so razočarale in letos napredujejo počasneje kot prej.    

Kaj je pripeljalo do slabših rezultatov na tolikšnem številu tržišč v razvoju? Odgovor se v glavnem skriva v velikem padcu vrednosti valut iz časa poletnih mesecev, kar je močno vplivalo na ekonomsko rast in nakupno moč glede na  uvozne izdelke. Številni mediji so poleti poročali o prihajajoči novi krizi držav v  razvoju, češ da se bo vse skupaj končalo v solzah in da je tukajšnja kriza podobna krizam, ki so bile v devetdesetih letih v Aziji, Rusiji, Mehiki, Braziliji in Argentini.
 
Kakorkoli že, mnogi mediji so bili v letnem času polni neumnosti. Zaradi česa pa je med letom sploh prišlo do naglega padca tečajev? Zaradi tega, ker so mnogi (tečaji op.ur.) v začetku jeseni okrevali. Zakaj to še vedno ni kriza držav v razvoju? Zakaj se bo taka panika ponovno ponovila naslednje leto in katere so možne posledice za države jugovzhodne Evrope? Tem vprašanjem se posvečam v nadaljevanju…  
 
Če se dobro spomnite, je ameriška centralna banka od začetka krize natisnila okoli štiri trilijone (4000 milijard dolarjev) svežega denarja, da bi preprečila depresivni padec ameriške in svetovne ekonomije. Britanska centralna banka je natisnila dodatnih trilijon funtov. Tisto, kar mnogi komentatorji ne vedo, je dejstvo,  da so okoli polovico tega denarja uporabili za sanacijo bank, ki so zbrale cel niz slabih naložb v času dajanja kreditov v obdobju 2004 - 2008. Centralne banke su odkupile slabe naložbe, očistile bančne bilance ter bankam tudi teoretično omogočile, da začnejo s ponovnim izdajanjem kreditov, posebej malim in srednjim podjetjem (ostali del sveže natiskanega novca je bil namenjen za nakupe državnih obveznic, da bi obe vladi nadaljevali  s cenenim zadolževanjem in da bi ta denar lahko uporabljali za državne potrebe s čimer bi  ustvarili "kickstart" za gospodarsko rast). Na žalost so se banke, ki so dobile svež denar v glavnom "vrgle" v nakupe raznih vrednostnih papirjev v državah v razvoju.
 
Kupovale so državne obveznice, delnice, valute,  kupovale tudi surovine. Tako ni čudno, da je vsa sila novega denarja "udarila” nazaj in dvignila cene vsemu kar sem našteval.  Razni špekulativni skladi so se pridružili žurki in začeli s kupovanjem vsega tistega kar je cenovno začelo rasti. Ob tem so se začeli še dodatno zadolževati v dolarjih (z zelo nizkimi obrestmi).Takoj, ko so jih dobili, so jih v naslednjem trenutku že prodali, ter kupovali turško ali indonezijsko valuto, da bi na ta račun dobili še obresti v višini od 6% do 9%.  
 
Takoj, ko je ameriška centralna banka v začetku leta objavila, da bo zmanjšala oziroma v popolnosti prenehala s tiskanjem denarja, so vsi špekulanti začeli takoj prodajati svoje vrednostne papirje in v državah v razvoju vračati dolarske kredite. Tudi ostali so se razprodaji vrednostnih papirjev držav v razvoju pridružili zelo hitro. Seveda je hiter eksodus špekulativnega kapitala takoj pripeljal do padca vrednosti tečajev in negativno vplival na gospodarsko rast v številnih državah. Takoj, ko so se v ameriški centralni banki odločili, da prestavijo ustavitev tiskanja denarja, so špekulanti ponovno začeli z nakupi vrednostnih papirjev in igro tečajev držav v razvoju.  
 
Je pa vse to samo finančna igra. Ko opazujem ekonomske osnove, je jasno, da imajo države Azije, večina držav Latinske Amerike, Afrike, centralne in vzhodne Evrope ter Bližnjega vzhoda še naprej precej boljšo ekonomsko osnovo kot pa preveč zadolženi razviti svet. Države v razvoju so zbrale več kot sedem trilijonov dolarjev deviznih rezerv in imajo tako skupno več kot  80% skupnih svetovnih deviznih rezerv. Še nikoli niso bile v močnejšem položaju. Večina ima dovolj kapitala, da lahko svoje tečaje ubrani in tako večina nima velike potrebe za stalnim posojanjem  denarja. Države v razvoju se za trenutek lahko ustavijo, a so še vedno v veliko boljšem položaju kot so bile kdajkoli in lahko zaradi tega, po nenadnem vstopu in naglem izstopu špekulativnega kapitala, večina zlahka okreva.  
 
Poslovni ljudje imajo v jugovzhodni Evropi več težav v primerjavi z mnogimi drugimi regijami, na žalost pa moram opozoriti na še en možen problem, ki se lahko zgodi v naslednjem letu.  Centralne banke razvitega sveta bodo drugo leto prenehale s tiskanjem tolikšne količine denarja kot doslej. Ko se bo to zgodilo, bo odšel kapital iz raznih regij oziroma držav v razvoju. Ker so tečaji na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji bolj ali manj fiksirani, je srbski dinar edina izpostavljena valuta v primeru globalnega eksodusa iz držav v razvoju. Tudi druge države v regiji pa lahko občutijo posledice v primeru, da različne banke ne bodo več želele posojati denarja kar se lahko zgodi v primeru t.i. "credit cruncha”.  
 
Rešitev pred finančnim propadom:

Slovenija bi morala v primeru, da banke ne bodo več želele posojati denarja, iskati "bailout” Evropskega stabilizacijskega sklada, nov pogoj pa bi zahteval drastično rezanje stroškov, kar bi pripeljalo do še globje recesije.

 
Slovenija bi morala v tem primeru iskati "bailout” Evropskega stabilizacijskega sklada, nov pogoj pa bi zahteval drastično rezanje stroškov, kar bi pripeljalo do še globje recesije. Ostale države pa bi se lahko našle v poziciji, da jim vsaj nekaj mesecev nihče niti ne bi želel posoditi denarja, kar bi posledično še bolj  streslože tako slabe ekonomske rezultate, a tudi poslovne rezultate v vsaj enema li pa dveh  kvartalih. Tudi na ta scenarij je treba biti pripravljen. 

 
 
 
 
back to top