IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

(Ne)uspešne ekonomije

09.09.2015
O tem, kako uspešna je določena ekonomija, ni odvisno samo od statističnih podatkov za povečevanje BDP-ja, ampak tudi od tega, ali večina ljudi dejansko občuti učinke rasti. 
 
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 
O tem, kako uspešna je določena ekonomija, ni odvisno samo od statističnih podatkov za povečevanje BDP-ja, ampak tudi od tega, ali večina ljudi dejansko občuti učinke rasti. Vsakodnevno smo namreč priča objavi različnih podatkov, s katerimi kažejo in dokazujejo napredek v ekonomiji, rast industrijske proizvodnje, povečanje tujih in domačih investicij, njihov vpliv na izvoz, zaposlenost itd.
 
Najpogosteje se pred volitvami, a ne samo takrat, dvigujejo tudi plače v administraciji ali pokojnine, kar pa se velikokrat dogaja brez kritja v ekonomiji. Problematično je, ko se informacije, slučajno ali namerno, selekcionirajo. Na primer, ko se zadržuje "rating”, kar je v pogojih svetovne ekonomske in politične krize celo za (po)hvalo.
 
A istočasno se preskakuje negativna napoved za prihodnost, kar je pravzaprav del istega poročila kreditnih agencij. V minulih dneh je znani ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz izjavil, da je ekonomija, ki ne dela v korist večjega števila državljanov, napačna (propadla) ekonomija. Analizira sicer stanje v ameriški družbi, a večina njegovih ugotovitev se lahko zlahka preslika tudi na balkanske države.
 
Če npr. pogledamo t. i. "Dzini-indeks”" v Makedoniji, lahko takoj ugotovimo, da je neenakost pri nas med največjimi v Evropi. To pomeni, da največjo rast ne občutijo široke mase, ampak le majhen del populacije. Univerzitetni profesor Dragan Tevdovski je eden od ekonomskih strategov opozicije in meni, da tržišče ni osnovni razlog za povečanje neenakosti. V njegovi, nedavno objavljeni kolumni, predlaga spremembe glede davkov in bolj pravično razporejanje socialnih transferjev.
 
Najpogosteje se pred volitvami, a ne samo takrat, dvigujejo tudi plače v administraciji ali pokojnine, kar pa se velikokrat dogaja brez kritja v ekonomiji. 
 
 
Precej ekonomistov, ki so zelo blizu vladajoči stranki meni, da je obstoječi način pravi, kar zadeva neposredne tuje investicije in odpiranje tovarn v prostih ekonomskih conah, kjer sedaj dosegajo tretjino skupnega makedonskega izvoza. Tudi če na prihodnjih izrednih parlamentarnih volitvah, ki bodo aprila naslednje leto, res pride do spremembe oblasti, je vprašanje, kaj bo s pogumom za reforme na tem področju, če to pomeni omejevanje oz. zapiranje sedanjih zmogljivosti, izgubo delovnih mest in manjšanje izvoza.
 
Po drugi strani pa tudi socialno razslojevanje prinaša s seboj velika tveganja. Kje je rdeča črta ali, kot ga imenuje Stiglitz, "korozivni učinek” na demokracijo in funkcioniranje družbe? Te mejne točke ne morejo biti enake za državo, v katerih imajo demokracijo v vsaki pori družbe in države, kakršne so balkanske, ki si oblast ponavadi kar jemlje pravico, da tolmači resnico.
 
Vseeno velja o kakem od njegovih predlogov dobro razmisliti. Njegova misel je, da je treba predatorsko politiko finančnega področja zamenjati s kreditiranjem podjetij z novimi idejami. A za kaj takega je potreben veliki napor tudi pri nas. Bi pa bila takšna rešitev boljša kot te, ki smo ji priča vsakič znova, ko se požar gasi s socialnimi ukrepi. Pri nas je pač tako, da imajo politiki (finančniki niti ne) predatorske navade, katerih posledice občutimo vsi.

 
 
 
 
back to top