IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

(Ne)uspešne ekonomije

09.09.2015
O tem, kako uspešna je določena ekonomija, ni odvisno samo od statističnih podatkov za povečevanje BDP-ja, ampak tudi od tega, ali večina ljudi dejansko občuti učinke rasti. 
 
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vesnika
 
O tem, kako uspešna je določena ekonomija, ni odvisno samo od statističnih podatkov za povečevanje BDP-ja, ampak tudi od tega, ali večina ljudi dejansko občuti učinke rasti. Vsakodnevno smo namreč priča objavi različnih podatkov, s katerimi kažejo in dokazujejo napredek v ekonomiji, rast industrijske proizvodnje, povečanje tujih in domačih investicij, njihov vpliv na izvoz, zaposlenost itd.
 
Najpogosteje se pred volitvami, a ne samo takrat, dvigujejo tudi plače v administraciji ali pokojnine, kar pa se velikokrat dogaja brez kritja v ekonomiji. Problematično je, ko se informacije, slučajno ali namerno, selekcionirajo. Na primer, ko se zadržuje "rating”, kar je v pogojih svetovne ekonomske in politične krize celo za (po)hvalo.
 
A istočasno se preskakuje negativna napoved za prihodnost, kar je pravzaprav del istega poročila kreditnih agencij. V minulih dneh je znani ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz izjavil, da je ekonomija, ki ne dela v korist večjega števila državljanov, napačna (propadla) ekonomija. Analizira sicer stanje v ameriški družbi, a večina njegovih ugotovitev se lahko zlahka preslika tudi na balkanske države.
 
Če npr. pogledamo t. i. "Dzini-indeks”" v Makedoniji, lahko takoj ugotovimo, da je neenakost pri nas med največjimi v Evropi. To pomeni, da največjo rast ne občutijo široke mase, ampak le majhen del populacije. Univerzitetni profesor Dragan Tevdovski je eden od ekonomskih strategov opozicije in meni, da tržišče ni osnovni razlog za povečanje neenakosti. V njegovi, nedavno objavljeni kolumni, predlaga spremembe glede davkov in bolj pravično razporejanje socialnih transferjev.
 
Najpogosteje se pred volitvami, a ne samo takrat, dvigujejo tudi plače v administraciji ali pokojnine, kar pa se velikokrat dogaja brez kritja v ekonomiji. 
 
 
Precej ekonomistov, ki so zelo blizu vladajoči stranki meni, da je obstoječi način pravi, kar zadeva neposredne tuje investicije in odpiranje tovarn v prostih ekonomskih conah, kjer sedaj dosegajo tretjino skupnega makedonskega izvoza. Tudi če na prihodnjih izrednih parlamentarnih volitvah, ki bodo aprila naslednje leto, res pride do spremembe oblasti, je vprašanje, kaj bo s pogumom za reforme na tem področju, če to pomeni omejevanje oz. zapiranje sedanjih zmogljivosti, izgubo delovnih mest in manjšanje izvoza.
 
Po drugi strani pa tudi socialno razslojevanje prinaša s seboj velika tveganja. Kje je rdeča črta ali, kot ga imenuje Stiglitz, "korozivni učinek” na demokracijo in funkcioniranje družbe? Te mejne točke ne morejo biti enake za državo, v katerih imajo demokracijo v vsaki pori družbe in države, kakršne so balkanske, ki si oblast ponavadi kar jemlje pravico, da tolmači resnico.
 
Vseeno velja o kakem od njegovih predlogov dobro razmisliti. Njegova misel je, da je treba predatorsko politiko finančnega področja zamenjati s kreditiranjem podjetij z novimi idejami. A za kaj takega je potreben veliki napor tudi pri nas. Bi pa bila takšna rešitev boljša kot te, ki smo ji priča vsakič znova, ko se požar gasi s socialnimi ukrepi. Pri nas je pač tako, da imajo politiki (finančniki niti ne) predatorske navade, katerih posledice občutimo vsi.

 
 
 
 
back to top