IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 23.06.2017 || Danes Tušev tek barv v Ljubljani  |  Sberbank že prodaja petinski delež Mercatorja  |  Nama skoraj ves bilančni dobiček za dividende  |  Prvi na prodaj deli koncerna, ki niso del osnovnega poslovanja  |  HPS Investment Partners ponudil največ za Merkurjeve nepremičnine   |  Bliža se prvi "The Slovenia Food truck festival"  |  AB InBev prodaja dve nemški blagovni znamki piva  |  Hofer odprl že petnajsto trgovino v letošnjem letu  |  Žitu letos zvezdice Superior Taste Awards za 4 izdelke, Podravki za kar 14  |  Smrekar: "Namazi Argeta kmalu v Turčiji"  |  Clooney in partnerji tekilo Diageu prodali za milijardo dolarjev  |  Za Hoferjem že peta dobrodelna akcija zbiranja rabljenih očal  |  Dogovor o vzpostavitvi mehanizma na področju varstva potrošnikov  |   Država ne bo kupovala (Sberbankovih) delnic Mercatorja  |  Projekt Akademije Mercatorja in ZZS:" Radi imamo domače" se danes zaključuje  |  Auchan prevzema lokalnega trgovca Karavan  |   Novi DIS v Inđiji  |  V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja  |  Hoferjev sladoled ponuja možnost dopusta v Firencah  |  Odprt prvi Super Konzum v Supetru na Braču  |   ||
   

Nenad Pacek: Zdaj ni trenutek za varčevanje

11.12.2012
Potrebno se je izogniti vsaki operaciji, ki zmanjšuje zaupanje potrošnikov. Če oni začnejo manj zapravljati, ker jim nekdo znižuje plače oziroma jim celo grozi odpoved, se to potem hitro odraža na skupni porabi, povprečni prihodki se začnejo manjšati, padec se poglablja.
 
Ekskluzivno z Dunaja
 
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu
 
Prejšnjič sem pisal, da je v regiji jugovzhodne Evrope hudič odnesel šalo in da je čim hitreje potrebno pristopiti k operativni intervenciji reševanja življenj. Prvi del operacije govori o aktivni monetarni politiki, ki bi začasno kupovala državne obveznice, denar pa bi bil usmerjen na zmanjševanje nelikvidnosti ter državne porabe ( ko zasebni sektor ne more ali pa ne želi kupovati). Če nihče ne zapravlja, potem je logično, da ne more nihče niti karkoli prodati. Prav v tem začaranem krogu se trenutno nahajajo številne države regije in vse pogosteje se monetarna politika uporablja za prekinitev tega kroga. Seveda taka monetarna intervencija ne sme trajati predolgo, saj bi kasneje lahko prišlo do precej večje inflacije, toda posredovanje mora biti aktivno, vse dokler se ne poveča poraba zasebnega sektorja.
 
Sedaj pa še nadaljevanje te operacije. Večina dolgov v regiji se nahaja v zasebnem sektorju, javni dolg pa je še vedno na dosegljivi ravni. Medtem so se številne vlade odločile za varčevanje, čeprav same še niso preveč zadolžene. Javni dolg je v zahodni Evropi precej večji kot kjerkoli v srednji ali vzhodni Evropi (vštevši celo prezadolžene Madžare). Zato ni strahu pred nestabilnostjo, če se vlade Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije odločijo, da začasno investirajo v določene projekte, ki bi zmanjšali brezposelnost. Kot sem zapisal že v prejšnji številki, bi denar začasno dobili iz prodaje državnih obveznic centralni banki (podobno tistemu, kar že štiri leta počnejo Angleži, Američani in drugi). To ni vračanje na socializem, temveč začasen ukrep za vrnitev likvidnosti in zaupanja zasebnega sektorja v prihodnje. Programi državnega varčevanja so najbolj učinkoviti, ko obstaja dobra gospodarska rast. Drastični varčevalni ukrepi v času slabe ali celo nikakršne porabe zasebnega sektora samo še poglabljajo recesijo. Številni bodo dejali, da je državna birokracija v nekaterih državah prevelika, da so plače previsoke za skupno produktivnost. To je že res, toda še ne pomeni, da smo v pravem obdobju za posredovanje v obliki varčevanja. Potrebno se je izogniti vsaki operaciji, ki zmanjšuje zaupanje potrošnikov. Če oni začnejo manj zapravljati, ker jim nekdo znižuje plače oziroma jim celo grozi odpoved, se to potem hitro odraža na skupni porabi, povprečni prihodki se začnejo manjšati, padec se poglablja.
 
Obrestne mere morajo iti navzdol, na novo oblikovane državne banke pa morajo biti konkurenčne tujim bankam, ki so dvignile obrestne mere celo na švicarske franke in evre, čeprav so obrestne mere v Švici in evroobmočju na rekordno nizki ravni. Če neka tuja banka posoja frank po 0,1-odstotni meri, na Hrvaškem in v Srbiji pa ga daje po 6-odstotni stopnji, potem veste, da nekaj smrdi. Naj samo mimogrede omenim, da obrestna mera na švicarski frank za posameznika v Avstriji znaša 1,2 odstotka!
 
Ukrepi povečane državne porabe v času nizke porabe zasebnega sektorja vedno pomagajo k izhodu iz recesije in tako bi bilo tudi v regiji jugovzhodne Evrope. Države bivše Jugoslavije morajo pospešeno delati na oblikovanju trajnostnega gospodarskega modela, saj sicer prihodnost ne izgleda prav dobro. Za konec pa še nekaj pomembnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti in oblikovanje dolgoročnega trajnostnega razvoja.
 
Kot prvi, naložbe v izobraževanje morajo biti prioriteta in četudi je potrebno tiskati svež denar, se morajo nujno izboljšati raven znanja, izobraževalna infrastruktura ter plače tistih, ki delujejo v najpomembnejši službi (učitelji in profesorji). Šolski in univerzitetni sistemi se morajo prilagoditi potrebam 21. stoletja.
 
Kot drugo je potrebno del državne porabe dati na stran za raziskave in razvoj ter spojiti ta denar s sredstvi za raziskovanje in razvoj, ki obstaja v zasebnih podjetjih (mala, srednja in velika). Tisti ministri, ki želijo videti, kako se izboljša izobraževanje in investira v raziskovanje ter razvoj, naj si pogledajo primer finske in švedske vlade. Saj pot do Stockholma in Helsinkov ni tako dolga. Finci celo delijo knjige o tem, kako povečati konkurenčnost. Saj ni potrebno izumiti tople vode, le čim hitreje uporabiti najboljšo prakso ter videti, kako je mogoče, da so finski otroci še naprej najbolj izobražena mladina na svetu. Izobražene države lahko ustvarijo inovativne ter zanimive izdelke in izboljšajo izvozni sektor na oddaljene destinacije. Države pa, ki imajo močan izvozni sektor, skoraj nikoli nimajo resnih gospodarskih težav.
 
Prav tako je potrebno aktivno podpirati katero koli majhno oziroma srednje podjetje, ki ima zanimiv izdelek za izvoz. Če jim ne bodo pomagale privatne banke, morajo pa ministri iz regije pogledati, kako je sestavljen cel kup nemških malih in srednjih podjetij ter kdo jih je financiral. To so bile v glavnem majhne regionalne banke in bančne zadruge (še danes jih obstaja čez tisoč in se na njih opira Mittelstand). Začasno bodo morale biti tudi državne banke bolj proaktivne pri podpiranju izvoznikov in startup podjetij.
 
Močan izvozni sektor se lahko delno ustvari tudi s privabljanjem novih tujih investicij in to proaktivno. Privabljanje tujih naložb še nikomur ni uspelo brez dobrega trženja in ustvarjanja zelo privlačnega poslovnega okolja. Vlade in ministri ne morejo le sedeti doma in čakati. Potrebno je biti vsak teden v letalu, se pogovarjati s korporacijami po svetu, nikakor pa se ne sme ignorirati podjetja držav v razvoju. Brazilci, Turki, Kitajci, Mehičani in številni drugi investirajo ogromne količine denarja v ostale države v razvoju in imajo veliko denarja. Res, čisto nikogar se ne sme ignorirati, saj Evropa še vedno vsem predstavlja zanimiv trg.
 
V prvi številki novega leta bom pisal o gospodarskih pričakovanjih za leto 2013.

 
 
 
 
back to top