IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 26.05.2017 || Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |  Costco odprl prvo trgovino na Islandiji  |  Gorenje Retro Bulli hladilnik "parkiran" na Marketing Summit-u revije InStore  |  FrieslandCampina odslej z linijo športne prehrane  |  Velika rast digitalnega oglaševanja, Slovenija v ospredju  |  Izdelki mlekarne Mihajlović odslej tudi v Rusiji  |   Društvo Stanić Beverages širi poslovanje v Azijo  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  V Črnučah odprtje prenovljene trgovine Mlinotest  |  Industrija mesa Đurđević bo ovčje meso izvažala na Kitajsko  |  Finale Lige prvakov začenjata Pepsi in The Black Eyed Peas (VIDEO)  |  Po konferenci: "Marketing Summit Belgrade 2017" (FOTO)  |   O novostih na zakonodajnem področju TZS danes v Novi Gorici  |  Mercator v prvem četrtletju z dobičkom  |  JD.com bo z droni prenašal do 1 tono težke pakete  |   ||
   

Nenad Pacek: Vrag je odnesel šalo

15.11.2012
To, kar bom navajal v spodnjem zapisu, so le začasni ukrepi, ki pa se jih ne sme izvajati predolgo, da ne bi povzročili inflacijskih pritiskov, a so trenutno edini hitri izhod. Pa ne gre za nikakršno vrnitev v socializem, ampak za dokazano dobre ukrepe v ekstremnih situacijah, kakršna je ta.
 
Ekskluzivno z Dunaja
 
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA,
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu
 
Države jugovzhodne Evrope so se vkopale v globoko blato. Regija je še naprej najslabša kar zadeva ekonomsko rast in nezaposlenost. In to v primerjavi s praktično vsemi regijami na svetu. Gospodarska rast je celo v vseh afriških državah hitrejša od sedanje v jugovzhodni Evropi. Celo Irak ima nižjo stopnjo nezaposlenosti kot Srbija, Hrvaška, Bosna in Makedonija. V prejšnjih kolumnah sem pisal o razlogih take katastrofalne situacije, a ko sedaj pravim, da je vrag odnesel šalo, resnično mislim, da je naposled prišel skrajni čas za resno ekonomsko operacijo. Do slednje bi moralo priti že zdavnaj, a bolje enkrat kot nikoli. Še posebej glede na to, da je bolnik še vedno živ. Ko si že pomagam z medicinsko analogijo naj zapišem še to, da so države v regiji trenutno prispodoba za težko obolelega srčnega bolnika, ki ga trenutno zdravimo s čajem in pijavkami, ki mu sesajo kri, namesto da bi končno našli prava zdravila in tisto, kar je najvažnejše in to je transplantacija. Dejstva so naslednja.  
 
Prvič, Evrocona, na katero se regija naslanja v gospodarskem smislu izvoza, kupuje premalo. Stopnja rasti izvoza iz držav vzhodne in jugovzhodne Evrope se še naprej niža, v številnih državah pa pada tudi v primerjavi z lanskim letom. Večina izvoznikov iz jugovzhodne Evrope še naprej ni uspela najti izvoznih tržišč, ki so v relativno dobrem stanju (v glavnem v Aziji, na Bližnjem vzhodu ter deloma v Latinski Ameriki in nekaterih državah bivše Sovjetske zveze). Drugič, domača podjetja, še posebej tista majhna in srednja družinska, imajo vedno večje probleme s kreditnim poslovanjem, ker se to bankam, ki so v glavnem v lastništvu tujcev, veliko bolj splača in jim je manj tvegano, kot pa posojati različnim državam po svetu. Ob tem pa imajo mnoge banke težave z aktivnostmi v regiji in so pod pritiskom nove regulative Basel III ter v bližnji prihodnosti ne nameravajo ojačati kreditnih aktivnosti malih in srednjih podjetij ter gospodinjstev v jugovzhodni Evropi. Ali pa postavljajo težke pogoje ter visoke obresti tistim, ki želijo denar. Tretjič, tudi podjetja imajo majhno željo po posojanju in investiranju v nove projekte (ta želja je večja pri tistih, ki so našli izvozne poti v smeri hitreje rastočih tržišč izven Evrope). Mnogi direktorji domačih podjetij v naslednjih letih vidijo slabo poslovanje in jim je upanje v boljšo prihodnost upadlo. Med podjetji je pesimizem dominanten in to je gledano z ekonomskega stališča ena od težjih stvari, ki se lahko zgodijo kaki državi. Ob tem, ko mnoga podjetja "sedijoˮ na velikih kreditih, ki so pogosto vnovčena v švicarskih frankih (ti so občutno ojačali v primerjavi z evrom, in še posebej s srbskim dinarjem). Četrtič, tudi v gospodinjstvih dominira pesimizem. Stopnja nezaposlenosti je visoka in ne pada. Sodeč po slabi gospodarski klimi v Evropi se kaj lahko zgodi, da se bo stopnja nezaposlenosti še bolj dvigovala. Ob vsem pesimizmu pa so tudi gospodinjstva vedno bolj zadolžena, pogosto v švicarskih frankih.  Petič, inflacijski pritiski (z izjemo Srbije zaradi padca dinarja) so majhni in ne prihajajo od domačega povpraševanja. Trenutno gre le za povišano inflacijo v ostalih državah, predvsem zaradi rasti cen nafte in hrane na globalnih tržiščih ter suše v regiji. Ker so svetovna tržišča surovin shizofrena, pametne centralne banke ne posvečajo veliko pozornosti tej vrsti inflacije. Češka, na primer, ima inflacijo v višini 3,3 odstotka, a je centralna banka ravnokar "odrezala” obresti na 0,25 odstotkov vedoč, da jim, če umaknemo vpliv globalnih cen, grozi deflacija (padec cen) zaradi katastrofalno nizke porabe gospodinjstev in podjetij. A deflacija je nevarna, ker ljudje takrat kupujejo še manj in pričakujejo, da bodo cene še naprej padale, a se recesija samo še bolj povečuje. V takem okolju, kjer v zasebnem sektorju ni optimizma, je recesija vse hujša in ali bi bil lahko to ekonomski ekvivalent transplantacije srca? To, kar navajam spodaj, so začasni ukrepi, ki se ne smejo izvajati predolgo, da se ne bi ustvarjali inflatorni pritiski, predstavljajo pa trenutno edini hitri izhod. In tu ne gre za nikakršno vrnitev v socializem, ampak za dokazano dobre ukrepe v ekstremnih okoliščinah, kakršna je sedanja. (Na koncu koncev vaš avtor še kako verjame v kapitalizem, ki ga je potrebno od časa do časa z nogo lopniti v zadnjo plat, da bi se znova zagnal.)
 
 Najprej bi morale tako kot v Veliki Britaniji, Ameriki, na Japonskem ali v mnogih državah Azije v zadnjih nekaj letih centralne banke držav jugovzhodne Evrope začeti kupovati državne obveznice. Pritok tako sveže natisnjenega državnega denarja v državne blagajne lahko le-te izkoristijo za plačevanje zdavnaj prispelih računov (kar vprašajte farmacevtska podjetja, kako dolgo čakajo, da jim države plačajo). S tem bi se hitro in učinkovito znižala nelikvidnost, ki je rak rana v regiji, ustavili pa bi se tudi pritiski na vlade, da državno porabo režejo še bolj. Glede na to, da porabo trenutno "reže” privatni sektor, nekdo začasno pač mora kupovati in začasno mora biti to država. Del prejetega denarja se mora izkoristiti tudi za spodbudo investicij, ki bi zaposlovale armade nezaposlenih, da bi taisti ljudje začeli služiti, plačevati davke ter v trgovine hoditi nakupovat izdelke, ki jih je proizvedel privatni sektor. A del denarja mora biti namenjen raznim vrstam pomoči izvoznikom (treba je kopirati Avstrijo ali Finsko) in mora biti usmerjen k ustanovitvi močne državne banke v vsaki državi, ki bi (ob zelo močnem nadzoru) morala konkurirati privatnemu sektorju ter se vključevala v projekte, ki jih zasebni sektor trenutno vidi kot preveč tvegane (ne zato, ker so projekti tako tvegani, ampak ker privatne banke vidijo lažji zaslužek v npr. posojanju državam).  
 
To pa še ni konec operacijskega posega, o katerem bo več napisanega v naslednji številki.

 
 
 
 
back to top