IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Nenad Pacek: Trendi prodaje na ex-Yu območju

26.07.2012
Jugovzhodna Evropa je še naprej eden izmed najpočasnejših trgov kar se tiče gospodarske rasti in rasti prodaje ter dobička. Moje podjetje pri multinacionalkah na pol leta poizveduje, kakšni so trendi prodaje in dobička v vseh državah CEE regije.
 
Nenad PacekPiše: Nenad Pacek
 
Zadnja raziskava, ki je bila objavljena pred nekaj tedni, kaže na zaskrbljujoče trende praktično v vseh državah jugovzhodne Evrope. Rezultati so izdatno slabši kot v državah nekdanje Sovjetske Zveze, Turčije, Slovaške, in na približno enako slabi ravni kot Madžarska. Multinacionalke, ki prodajajo blago široke porabe, imajo v prvem polletju na Hrvaškem padajoč trend poslovanja. Prodaja pada med 1 in 10 odstotki pri skoraj 40 odstotkih vprašanih podjetij. Okoli 12 odstotkov podjetij ima enak rezultat kot v preteklem letu. Približno 20 odstotkov podjetij ima rast prodaje med 1 in 5 odstotki, samo nekoliko več kot 20 odstotkov podjetij pa je zabeležilo višjo rast od 5 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Ustvarjeni dobiček je le malo večji od rasti prodaje zlasti zaradi tega, ker večina podjetij še naprej prakticira model varčevanja pri celotnem nizu stroškov. Multinacionalke, ki prodajajo hrano in pijačo, so v nekoliko boljšem položaju. Skoraj 70 odstotkov je zabeležilo majhno rast med 1 in 5 odstotki. Nekaj več kot 20 odstotkov podjetij je brez rasti, pičlim pa uspeva rasti hitreje, okoli 10 odstotkov. Večinoma gre za podjetja, ki so na trg prišla pred kratkim, ali pa so nedavno zagnala popolnoma nove izdelke (najverjetneje po nižji ceni). Trend rasti dobička za multinacionalke v sektorju hrane in pijače je izrazito negativen. Skoraj štirideset odstotkov podjetij ima trenutno padajoč dobiček do 10 odstotkov. Samo polovici v primerjavi s preteklim letom uspeva dobiček povečevati, je pa vrednost rasti le med 1 in 5 odstotki. Poletni meseci rezultate vsaj nekoliko popravijo, a ne za dolgo.V Sloveniji je stanje nekoliko slabše kot na Hrvaškem. Vladni program varčevanja in praktično propadli bančni sistem Slovenijo rineta v recesijo z 1 do 2-odstotnim padcem BDP-ja. Skoraj štirideset odstotkov podjetij, ki v Sloveniji prodajajo blago široke porabe, ima trenutno padec prodaje med 1 in 10-imi odstotki, petnajst odstotkov podjetij stagnira, podjetja v prosperiteti pa beležijo rast med 2 in 6-imi odstotki. Stanje glede dobička je za odtenek boljše, toda v glavnem zelo podobno. Kar zadeva prodajo hrane in pijače, je stanje malo boljše. Skoraj 70 odstotkov podjetij ustvarja minimalno rast prodaje, ostalih 30 odstotkov ni zabeležilo rasti, od tega se jih 10 odstotkov podjetij sooča s padcem prodaje. Položaj pri dobičku je znatno slabši. Več kot polovica multinacionalk nima nikakršne rasti prodaje, tretjini pa prodaja pada med tremi in osmimi odstotki. Manjšina, ki trenutno ustvarja rast dobička, ima majhno rast v primerjavi s preteklim letom.
 
Trend v Srbiji je, kar nekoliko presenetljivo, boljši od Hrvaške in Slovenije, pa čeprav vrednost dinarja vztrajno pada, poleg tega pa je gospodarska dejavnost v padcu. Ena izmed mojih multinacionalnih strank pravi: "Menimo, da se je dobršen delež srbske ekonomije preselil v sivo sfero, enako v BiH, od koder izhaja nekoliko povečana kupna moč.”Naše raziskave nakazujejo na to, da več kot 80 odstotkov podjetij, ki se v Srbiji ukvarjajo s prodajo blaga široke porabe, trenutno beleži rast prodaje, v glavnem se številke gibljejo med enim in desetimi odstotki rasti. Rast dobička je slabša. Več kot 20 odstotkov podjetij trenutno beleži padec dobička do 10 odstotkov, še zmeraj pa ima okoli 65 odstotkov multinacionalk rahlo rast dobička med 1 in 10 odstotki. Vsa podjetja, ki prodajajo hrano in pijačo, trenutno beležijo rast prodaje, v glavnem med enim in petimi odstotki, medtem ko tretjina raste z relativno visokimi 10 odstotki. V sektorju hrane in pijače je stanje z dobičkom slabše kot s prodajo. Skoraj štirideset odstotkov podjetij ne ustvarja nikakršne rasti dobička, okoli četrtina beleži padec. Podjetja z rastjo dobička beležijo povečevanje med enim in sedmimi odstotki.Stanje okoli prodaje in dobička je v BiH nekoliko slabše, kot v Srbiji, a boljše od stanja na Hrvaškem in v Sloveniji. Okoli 65 odstotkov multinacionalk, ki se ukvarjajo s prodajo dobrin široke porabe, ustvarja rast med 1 in 7 odstotki. Stanje z dobičkom je precej boljše. Četrtina multinacionalk ustvarja rast dobička med 10 in 20 odstotki, okoli 50 odstotkov multinacionalk pa ustvarja rast dobička med 1 in 10 odstotki. Večina podjetij deluje v glavnem prek distributerjev, brez lokalnih uradov, zato so tudi stroški prodaje nekoliko nižji kot v ostalih državah regije. Kar zadeva sektor hrane in pijače je položaj kar dober. Okoli 90 odstotkov vseh multinacionalk trenutno ustvarja rast prodaje med 3 in 5 odstotki, preostanek pa raste nad 5 odstotkov. Ustvarjen dobiček v prvem polletju letos je slabši kot trend prodaje. Tretjina multinacionalk ne dosega nikakršne rasti dobička, preostali del podjetij pa generira rast med 3 in 6 odstotki.Kar zadeva neplačane račune, je Hrvaška peta na lestvici od skupno 27-ih držav, ki sodelujejo v raziskavi, Srbija zaseda sedmo mesto, Bosna pa je deveta. Skoraj 30 odstotkov podjetij na Hrvaškem ima težave s plačilom obveznosti, v Srbiji okoli četrtina, v BiH pa približno petina. Top štiri države v tem neslavnem segmentu so Romunija, Madžarska, Belorusija in Albanija.Kar se tiče trenda nakupovanja cenejših znamk je Srbija na drugem mestu razpredelnice 27-ih držav (30 odstotkov multinacionalk opaža izdaten pomik k nakupovanju cenejših znamk), Hrvaška je peta, Slovenija zaseda 7. mesto, BiH pa šele na 16. mestu. Po zgoraj navedenem vam, dragi bralci, torej ne preostane drugega, kot da se oprete na premium segment v Bosni in Hercegovini!

 
 
 
 
back to top