IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 23.07.2017 || Sporočilo podjetja Hofer trgovina o raziskavi: "Dvojna kakovost živil"  |  Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |   ||
   

Nenad Pacek: Saga se nadaljuje

24.06.2012
 
 
Glede na to, da se slab scenarij nadaljuje tudi v evroconi, se bo trenutno anemično stanje tržišča v centralni in jugovzhodni Evropi zanesljivo nadaljevalo tudi v letu 2013.
 
Ekskluzivno z Dunaja

Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu
 
Vsa podjetja so bolj ali manj pričakovala težko leto v zahodni, centralni in jugovzhodni Evropi. A kaže, da je leto veliko težje, kot se je pričakovalo prav za vse. Skoraj pol leta je že za nami, gospodarska rast pa se je skoraj povsod povsem zaustavila, cela vrsta držav pa je že ali pa tik pred recesijo. Saga z reševanjem evra se še kar nadaljuje ne glede na kredit v višini 100 milijard evrov (!) preveč zadolženim španskim bankam. Še naprej, vsaj delno, živimo v svetu, kjer lahko pride do dezintegracije. Vpliv neljubih evropskih dogodkov na centralno in jugovzhodno Evropo je ogromen. Lani je večina držav v CEE regiji zabeležila vsaj približno rast, a večji del te rasti je nastal zaradi neke vrste izvoznega okrevanja. Domače povpraševanje še naprej slabi, v večini držav pa je pravzaprav na robu stagnacije ali v blagem padcu. Prvih šest letošnjih mesecev so uničili še edini preostali motor rasti v regiji- izvoz. Regionalni izvozniki zelo malo izvažajo v države Azije, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in Afrike, to pa so edina trzišča, ki beležijo dobro ali celo zelo dobro rast. Z drugimi besedami, preveč izvoznikov je orientiranih na države zahodne Evrope in seveda trgujejo zgolj med seboj. Tisti pa, ki izvažajo v Rusijo in države bivše Sovjetske zveze ter se opirajo na surovine (Kazahstan, Azerbejdžan), še naprej poslujejo, ker se ta tržišča še naprej dobro držijo kar zadeva gospodarsko rast in prodajo.Ker je sedaj še edini preostali motor rasti skoraj ugasnjen, je letošnja napoved za regijo porazna. Češka je v recesiji in bo v takem slogu tudi zaključila. Uvedli so sicer drastične varčevalne ukrepe, čeprav jim jih ni bilo treba in sedaj plačujejo ceno. Na Madžarskem, ki se še naprej muči z ogromnimi dolgovi, se bo recesija poglobila in bo BDP padel za skoraj dva odstotka. Poljska bo nadaljevala z rastjo prek dveh odstotkov, ker ima veliko domače tržišče in ker je ena od redkih držav, ki je dovolila kratkoročno povečanje državne porabe, medtem ko so mnoge druge države z varčevanjem začele ob napačnem času. Slovaška rast se ravno tako upočasnjuje v skladu z vedno bolj počasno rastjo izvoza in bo le stežka rasla hitreje od 1,5 odstotka. Situacija je od vseh regij na svetu še naprej najslabša v jugovzhodni Evropi. Bolgarija je na robu recesije in se zna zlahka zgoditi, da se bo v njej znašla še letos. Enako se lahko reče za Romunijo, kjer je valuta (tako kot na Madžarskem) vedno bolj majava. Hrvaška je v recesiji in stvari ne bodo šle na bolje do konca leta, zaradi česar se lahko zgodi, da pade BDP in to za več kot en odstotek. Slovenija je po tehničnem padcu v recesijo nedavno zabeležila nekoliko boljši rezultat, to pa predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov, a bo leto zanesljivo zaključila v blagem minusu. Rast v Srbiji bo šla le stežka nad en odstotek, grožnja z recesijo pa se lahko pretvori v stvarnost vsak trenutek. Srbska valuta bi lahko ostala pod dolgotrajnim pritiskom. Bosna je na samem robu recesije z afriško ravnijo nezaposlenosti. Albanija ima možnosti za rast okoli 1,5-2 odstotka, tako kakor Makedonija. Baltske države bodo rasle s približno dvema odstotkoma, ker so v glavnem orientirane na izvoz v močnejše države Evropske unije kot so Nemčija, Švedska, Danska, Finska in Norveška. Da bi našli hitrejšo pot rasti v vzhodni Evropi, je treba še bolj na vzhod, kjer Rusija še naprej raste s kakimi štirimi odstotki, Kazahstanu gre na bolje za okoli 6 odstotkov, Azerbejdžanu pa gredo v prid štirje odstotki. Če pa cene nafte padejo, bodo tudi te države hitro doživele upočasnjeno gospodarsko rast. To se je Ukrajini že zgodilo s padcem cen železa in je rast trenutno pod dvema odstotkoma, lani je bila 5 odstotkov.Kakorkoli obrnemo, centralna in vzhodna Evropa že peto leto zapored rasteta počasneje od držav Latinske Amerike, Azije (z izjemo Japoncev), Bližnjega vzhoda (posebno izvoznikov nafte), in celo Afrike. Zunanji dolg je na Madžarskem še naprej previsok in povsem enako velja za baltske države, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Ukrajino. Tiste, ki niso preveč zadolžene, kot velja za Češko ali Poljsko, izvajajo varčevalne ukrepe čeprav tega tehnično gledano ne bi potrebovale in ni za to niti pravi čas. V preveč zadolženih državah in gospodinjstvih imajo podjetja preveč dolgov in so zaradi tega zmanjšala investicije in porabo.Na žalost je tako kot v zahodni Evropi v tem času malo ali skoraj nič govora o povečani državni porabi, medtem ko na drugi strani privatni sektor niti ne troši in niti ne investira. V takih pogojih je težko pričakovati kakršnokoli okrevanje tržišča in zasebne porabe do konca letošnjega leta. Glede na to, da se slab scenarij nadaljuje tudi v evroconi, se bo takšno anemično stanje tržišča v centralni in jugovzhodni Evropi zanesljivo nadaljevalo tudi v letu 2013. Kar zadeva specifično porabo gospodinjstev, je situacija za letošnje leto naslednja: Poraba gospodinjstev, napoved za leto 2012, %
Češka-1 ,0
Madžarska -2 ,0
Poljska 2 ,5
Slovaška0
Bolgarija0 ,5
Hrvaška-1 ,5
Romunija1 ,0
Slovenija-1 ,0
Srbija-2 ,0
Bosna in Hercegovina-1 ,5
Makedonija1 ,0

  Naj zaradi primerjave zapišemo, da poraba gospodinjstev na Kitajskem raste prek štirinajstodstotno, v Braziliji prek šestodstotno, v Rusiji pa prek petodstotno. Ni čudno, da se večina korporacij skuša maksimalno orientirati na tržišča, ki še naprej odlično rastejo, a po drugi strani vedno manj investirajo v naši regiji.  

 
 
 
 
back to top