IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 23.06.2017 || Danes Tušev tek barv v Ljubljani  |  Sberbank že prodaja petinski delež Mercatorja  |  Nama skoraj ves bilančni dobiček za dividende  |  Prvi na prodaj deli koncerna, ki niso del osnovnega poslovanja  |  HPS Investment Partners ponudil največ za Merkurjeve nepremičnine   |  Bliža se prvi "The Slovenia Food truck festival"  |  AB InBev prodaja dve nemški blagovni znamki piva  |  Hofer odprl že petnajsto trgovino v letošnjem letu  |  Žitu letos zvezdice Superior Taste Awards za 4 izdelke, Podravki za kar 14  |  Smrekar: "Namazi Argeta kmalu v Turčiji"  |  Clooney in partnerji tekilo Diageu prodali za milijardo dolarjev  |  Za Hoferjem že peta dobrodelna akcija zbiranja rabljenih očal  |  Dogovor o vzpostavitvi mehanizma na področju varstva potrošnikov  |   Država ne bo kupovala (Sberbankovih) delnic Mercatorja  |  Projekt Akademije Mercatorja in ZZS:" Radi imamo domače" se danes zaključuje  |  Auchan prevzema lokalnega trgovca Karavan  |   Novi DIS v Inđiji  |  V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja  |  Hoferjev sladoled ponuja možnost dopusta v Firencah  |  Odprt prvi Super Konzum v Supetru na Braču  |   ||
   

Nenad Pacek: Potrebna bodo desetletja

27.01.2012
Dobri stari časi, ki se sežejo v leta od 1999 do 2008, ko je bila regija CEE  (Centralna in vzhodna Evropa) najhitrejša v razvoju, se ne bodo vrnili tako hitro. 
 
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA,
ekskluzivno za InStore
 
 Svetovna ekonomija vstopa v leto 2012 z vse številčnejšimi problemi. Razviti svet je več kot samo zadolžen in bo potreboval dolgo časa, da se izvleče iz dolžniške krize. Javni dolg v Evropski Uniji bo letos prekoračil 90 odstotkov BDP-ja. V Ameriki je še slabše. Javni dolg je že dosegel  100 odstotkov, na  Japonskem pa 240 odstotkov BDP-ja. To pomeni, da bodo vlade teh držav v naslednjih letih skoraj zanesljivo povečevale davke in zmanjševale porabo.  Vsi govorijo o daljšem časovnem obdobju varčevanja. V sedanjih časih, ko podjetja in posamezniki niso ravno optimistični glede prihodnosti in v glavnem odlašajo z nakupi, nihče ne govori o fiskalnih spodbudah. Taka politika zmanjševanja dolgov  po poti rezanja javne porabe in dvigovanja različnih davkov  se bo zanesljivo udejanjila v slabi oziroma nikakršni gospodarski rasti v razvitih, a tudi preveč zadolženih državah. Zahodna Evropa v letu 2012 ne bo napredovala, številne države pa bodo končale v blažji obliki recesije. Možno je tudi, da bo Grčija zapustila evrocono, v najslabšem primeru pa se lahko to zgodi tudi  nekaterim drugim državam. Nekaj je zanesljivo. Tržišča kapitala bodo še naprej nervozna in tako bo vse leto. ZDA se  bodo dvigovale, a počasneje kot leta 2011. Rast bo v glavnem rezultat "ekstra” nizkih obresti kakor tudi nakupov državnih obveznic (beri: tiskanje denarja) s strani  ameriške centralne banke. Države v razvoju se bolj ali manj še vedno dobro držijo.
 
Azijske države v razvoju bodo v povprečju kot regija napredovale za skoraj sedem odstotkov, Latinska Amerika in Bližnji Vzhod za štiri odstotke, Afrika za pet odstotkov, centralna in vzhodna  Evropa pa samo za 2,6 odstotkov in to v prvi vrsti zahvaljujoč močni rasti prostora in držav bivše Sovjetske zveze. Brez le-teh bi bila rast v tej regiji praktično ustavljena zaradi naglega padca izvoza. Bližje ko smo geografsko zahodni Evropi, počasnejša  je rast razvoja. Korporacije še najbolje poslujejo v Aziji, Latinski Ameriki, izvoznicah nafte na Bližnjem Vzhodu, nekaterih državah  v  Afriki, v Rusiji, Turčiji, Poljski in Kazahstanu v CEE regiji. Izvozniki iz držav  jugovzhodne Evrope bodo morali preusmeriti svoje aktivnosti na države v razvoju, ki še vedno rastejo in trošijo.Letošnje nazadovanje v državah zahodne Evrope (in blage recesije u nekaterih) ter stalna napetost okrog dolžniške krize bodo imeli zagotovo vpliv na centralno in vzhodno Evropo v letu 2012. Regija CEE usmerja precejšen del  izvoza naravnost v razvite države Evropske Unije. Rast razvoja v regiji  CEE se je zgolj še upočasnila, odkar se Evropa okrepljeno skuša boriti z dolžniško krizo. Rast izvoza se je opazno upočasnila od poletja, domače napredovanje v številnih državah in še posebej v jugovzhodni Evropi  sploh še ni začelo okrevati. Poslovni rezultati multinacionalnih podjetij so pod pritiskom vse od lanskega leta. Mnoga podjetja so dosegla ambiciozne proračune, postavljene ob koncu leta 2010. Situacija je trenutno najtežja v državah centralne in vzhodne Evrope, kjer  je tudi največja akumulacija zunanjega dolga (ta je v regiji večinoma dolg gospodinjstev  in podjetij). Seznam preveč zadolženih je dolg in v teh državah ne bo pospešene rasti v naslednjih dveh letih.  Madžarska je ena najbolj zadolženih držav na svetu in vstopa v izrazito težko leto 2012. Rast na Češkem je izginila in bo letos blizu ničle zaradi slabe rasti izvoza in vladnega programa varčevanja. Rast na Poljskem bo višja, a vladni načrt varčevanja in počasnejši izvoz  bosta vse skupaj upočasnila. Slovaška rast  se bo ravno tako zelo upočasnila.Slovenija je tehnično gledano ponovno v minusu kar zadeva BDP, a visok zunanji dolg ji bo v letu 2012 preprečil kakršnokoli opaznejše okrevanje. Hrvaška je ravno tako zelo zadolžena in je znova na robu recesije, program nove vlade pa kratkoročno ne obljublja veliko.
 
Tudi rast v Srbiji se bo letos upočasnila. Situacija je boljša kot v Rusiji, ki bo še naprej rasla blizu štirih odstotkov, a tveganje tako kot vedno predstavlja padec cene nafte kot tudi možni negativni vpliv, ki ga bo imel ta padec na domačo valuto. Ukrajina okreva po drastičnem padcu, a valutno tveganje  je v letošnjem letu  tudi tam povečano. Kazahstan bo napredoval dokler bodo dobre cene surovin, letošnja rast pri njih bo dosegla dobrih šest odstotkov. Države Baltika so med najbolj zadolženimi na svetu in tudi njihova ustavljena rast se bo po post-kriznem obdobju vojne poznala s sedmimi odstotki.  Tudi  Romunija in Bolgarija se bosta mučili z letošnjo rastjo. Makedonija je v nekaj boljšem položaju, a visoka nezaposlenost, ki je višja od 30 odstotkov, za posel ne obljublja obetavne bližnje prihodnosti. Bosna z nezaposlenostjo, višjo od  40 odstotkov, počasi vstopa v kategorijo ’propadlih’ držav, in bo potrebovala velike politične spremembe, da  bi se položaj gospodarstva popravil. Skupno gledano bo regionalna rast ponovno najslabša v primerjavi z regijami vseh držav v razvoju. To je že četrto  leto, odkar se gospodarska rast  CEE regije ne more primerjati z  Azijo, Latinsko Ameriko, Afriko in Bližnjim Vzhodom. Dobri stari časi v obdobju od 1999 do2008, ko je bila regija  CEE najhitreje rastoča na svetu, se ne bodo vrnili kmalu. Ta fantastična rast bazira na ogromni količini kredita, ki ga je sedaj potrebno  zmanjšati in vračati. Rekordni leti rasti 2006 in 2007, ko je regija  beležila rast večjo od sedmih odstotkov, se ne bodo vrnila še več desetletij. Zaradi tega, ker kreditnega balona ne bo lahko znova napihniti. O takih in drugačnih temah pa v prihodnjih kolumnah…

 
 
 
 
back to top