IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 22.07.2017 || Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |  Amazon zavaroval novo storitev  |   ||
   

Nenad Pacek: Poslovna pričakovanja za leto 2013

12.01.2013
 Moj nasvet velikim korporacijam je, da krizo izkoristijo za povečanje tržnih deležev in da nadaljujejo z izgradnjo blagovnih znamk. Kriza bo minila, kot so še vse do sedaj in tista podjetja, ki v takih razmerah povečajo tržne deleže, bodo na svojih trgih pravi srednjeročni in dolgoročni zmagovalci.
 
Večina korporacij v novo leto odhaja s precejšnjo mero zaskrbljenosti in strahu. To se še posebej nanaša na evropske korporacije, zlasti v jugovzhodni Evropi. Krize v evroobmočju, o kateri sem že prej obširno pisal (o tem si lahko preberete tudi v mojih dveh novih knjigah The Future of Business in Emerging markets in The Global Economy), žal še ni konec in je rak rana globalnega gospodarstva. Bojim se, da leto 2013 ne bo nič boljše, kot zadnji kvartal lanskega leta. Pametna in likvidna podjetja bodo krizo izkoristila za povečanje tržnih deležev. "Nikoli ne zamudi dobre krize” bo njihov moto. Na žalost se bo še več podjetij znašlo v velikih težavah, še posebej to velja za regijo jugovzhodne Evrope, o kateri sem se na dolgo in široko razpisal v preteklih številkah. Ker evroobmočje predstavlja okoli 30 odstotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda, ni čudno, da se je cel svet upočasnil že od poletja naprej. Zaradi resnih težav v evroobmočju se je izvoz iz Azije, Latinske Amerike in srednje Evrope v zahodno Evropo v zadnjih nekaj mesecih znatno zmanjšal. Ko izvozniki iz omenjenih območij opazijo manjše prihodke, morajo začeti odpuščati delovno silo ter manj vlagajo. Ta ista delovna sila, ker jih postane strah, vedno bolj varčuje. Tako pride do padca oziroma upočasnitve domače porabe držav v razvoju. Trenutno se praktično vse regije nahajajo v tem začaranem krogu slabe porabe in slabih korporativnih vlaganj. V tem letu bodo azijske države v razvoju rasle malce počasneje kot v letu 2012. Podobno bo z Latinsko Ameriko. Prav ti dve regiji sta bili v preteklih dveh do treh letih, kar se tiče dobičkonosnosti in rasti prodaje, najboljši. Srednja in jugovzhodna Evropa bosta še naprej v zagati. Dobro bo že, če bodo imele Češka, Madžarska, Bosna, Makedonija in Bolgarija vsaj kakršno koli gospodarsko rast. Majhno rast bodo beležile Turčija, Poljska, Romunija in baltske države (ki se še naprej pobirajo po depresiji). Bil bi kar majhen čudež, če bi se letos pozitiven trend pojavil v Sloveniji, na Hrvaškem ali v Srbiji. Jugovzhodna Evropa bo v letu 2013 še naprej najslabša regija na svetu, brez premika naprej. Države, ki izvažajo surovine, bodo beležile solidno rast, zlasti tiste, ki izvažajo nafto, plin, nekatere kovine. Cene teh surovin so še zmeraj previsoke (zahvaljujoč valu špekulativnih nakupov, ki se še ne umirjajo), visoke cene teh surovin pa gospodarsko rast držijo visoko. Od poletja 2012 do danes je to jasno razvidno v korporativnih rezultatih. Najboljšo rast prodaje in dobička še naprej beležijo na trgih, kot so Rusija, Kazahstan, Azerbajdžan, Savdska Arabija, ZAE, Katar, Kuvajt, Alžirija, Irak, Nigerija in še nekih 20 drugih držav tako imenovane "črne” Afrike. Skupna točka jim je izvoz surovin, še posebej nafte.Za tipično podjetje stanje prodaje trenutno izgleda takole: brez rasti v evroobmočju, majhna rast v ZDA, brez rasti na Japonskem, potem slabša, vendar pričakovana rast prodaje v Aziji, Latinski Ameriki in srednje/jugovzhodni Evropi. Če bo prišlo do padca cene nafte in ostalih surovin (kar je v prihajajočih mesecih oziroma v prvem kvartalu dokaj verjetno), se bo rast prodaje upočasnila tudi v zgoraj navedenih izvoznicah surovin. Pričakujem, da se bo zelo podoben scenarij nadaljeval vsaj v prvem delu leta 2013, zelo lahko pa se razpotegne kar čez celo leto. Dokler v evroobmočju ne bo okrevanja, ne bo niti pozitivnejših premikov teh trendov. V takem okolju je dobro vedeti, kaj lahko spremeni tak zaskrbljujoč scenarij. Direktorjem podjetij priporočam, da spremljajo naslednje: a) Ali bo Evropska Centralna Banka začela kupovati državne obveznice tistih držav v evroobmočju, ki imajo največje težave (brez določanja pogojev novega in bolj radikalnega varčevanja)? Če iz tega ne bo nič, potem se bodo težave nadaljevale.b) Se bo (in do katere ravni) zmanjšal/odpisal dolg najbolj ogroženih držav v evroobmočju?c) Lahko evro obstane v taki obliki, če ne bo prišlo do poglobljene fiskalne in politične integracije (težko je razumeti, kako bi to lahko še funkcioniralo na dolgi rok)?d) Ali bo politična garnitura v Grčiji in Španiji uvedla unilateralni izhod iz evrobmočja,če v omenjenih državah slučajno pride do še globje krize (kar je povsem verjetno). Če se bo to zgodilo, bomo priča kratkoročni globalni ‘nevihti’, bo pa vsaj prišlo do večje stabilnosti na srednji rok.


V vsakem primeru se zgodba okoli evroobmočja še ni zaključila. Prav tako pa ni konec zgodbe o počasni rasti v srednji in jugovzhodni Evropi. Moj nasvet velikim korporacijam je, da krizo izkoristijo za povečanje tržnih deležev in da nadaljujejo z izgradnjo blagovnih znamk. Kriza bo minila, kot so še vse do sedaj in tista podjetja, ki v takih razmerah povečajo tržne deleže, bodo na svojih trgih pravi srednjeročni in dolgoročni zmagovalci. Nasvet srednje velikim in malim podjetjem, ki prihajajo iz jugovzhodne Evrope je, da čim hitreje in proaktivneje iščejo nove trge ter da istočasno s svojo hitrostjo in flesksibilnostjo zapolnijo luknje na domačem trgu, ki jih lahko za seboj pustijo nekatere velike multinacionalke (na primer, če se odločijo zmanjšati število zaposlenih v regiji in se vrnejo na model delovanja samo prek lokalnih distributerjev, vendar brez lokalnih izpostav). Vse več je velikih podjetij, ki razmišljajo v to smer, kako bi zmanjšale stroške in zadržale kratkoročno dobičkonosnost. Srečno vsem skupaj v novem letu!

 
 
 
 
back to top