IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Nenad Pacek: Katera pot vodi iz krize najhitreje?

26.03.2012
Za najhitrejše možno okrevanje je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko, da bi si zagotovile rast, niso in ne morejo biti končna rešitev. 
 
Avtor:Nenad Pacek, predsednik GSA,
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu 
 
V prejšnji kolumni sem pisal o mukah okrog gospodarskega modela na prostoru držav bivše Jugoslavije, visoki nezaposlenosti ter kratkoročno slabi perspektivi za podjetja, ki prodajajo blago široke potrošnje. Tokrat se bom malo pozabaval z nekaterimi mislimi o tem, kako čim hitreje najti izhod iz ekonomske krize v kratkem roku, v naslednji kolumni pa o tem, kako ustvariti zanesljiv gospodarski model za srednje in daljše obdobje. Za kar se da hitro okrevanje v kratkem roku je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko in da bodo na ta način uspeli zagotoviti rast, niso in ne morejo biti skupna rešitev. Lahko so le del rešitve. Naj spomnimo, da je vsa regija še naprej v fazi, ko je raven optimizma znotraj podjetij in gospodinjstev zelo nizka.   Jasno je, da je s tem tudi volja podjetij za nove investicije nizka, da želijo varčevati za še bolj črne dneve in obvarovati kratkoročno dobičkonosnost. Mnogi so že preveč zadolženi pri bankah in jim kupci prepočasi plačujejo za prodano blago. Situacija je na las podobna tudi pri gospodinjstvih, ki bolj kot kdajkoli varčujejo za črne dneve in so mnoga že preveč zadolžena. Tako nizka raven optimizma s strani podjetij in gospodinjstev se ne bo tako hitro spremenila. Ena možnost je, da vlade in centralne banke počakajo, da se tržišče umiri samo po sebi, brez proaktivnega sodelovanja in ravno takšni politiki smo priče v zadnjih letih, ko vidimo tudi, da so rezultati bolj ali manj - slabi.   
 
 V tako depresivni situaciji visoke nezaposlenosti in nizke ravni investicij mora imeti proaktivni model za hitrejše okrevanje naslednje elemente. Prvič, centralne banke morajo biti precej bolj aktivne, tako da začnejo (seveda samo začasno) kupovati državne obveznice in da ne dovolijo vladam, da se le-te zadolžujejo z visokimi ‘zelenaškimi’ obrestmi pri zasebnih bankah in kupcih obveznic. Ameriška centralna banka je v zadnjih letih kupila za več  trilijonov dolarjev državnih obveznic in denar so izkoristili za okrepljeno fiskalno porabo, da bi se izognili depresiji. Številne države v Aziji so naredile enako, in enako tudi britanska centralna banka, ki je odkupila skoraj trilijon funtov državnih obveznic. Japonska je po dvajsetih letih padanja cen in nikakršne rasti končno ugotovila, da mora začeti z okrepljenim nakupom državnih obveznic.  Evropska centralna banka pravno ne bi smela na ta način

 
 
 
 
back to top