IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

Nenad Pacek: Katera pot vodi iz krize najhitreje?

26.03.2012
Za najhitrejše možno okrevanje je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko, da bi si zagotovile rast, niso in ne morejo biti končna rešitev. 
 
Avtor:Nenad Pacek, predsednik GSA,
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu 
 
V prejšnji kolumni sem pisal o mukah okrog gospodarskega modela na prostoru držav bivše Jugoslavije, visoki nezaposlenosti ter kratkoročno slabi perspektivi za podjetja, ki prodajajo blago široke potrošnje. Tokrat se bom malo pozabaval z nekaterimi mislimi o tem, kako čim hitreje najti izhod iz ekonomske krize v kratkem roku, v naslednji kolumni pa o tem, kako ustvariti zanesljiv gospodarski model za srednje in daljše obdobje. Za kar se da hitro okrevanje v kratkem roku je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko in da bodo na ta način uspeli zagotoviti rast, niso in ne morejo biti skupna rešitev. Lahko so le del rešitve. Naj spomnimo, da je vsa regija še naprej v fazi, ko je raven optimizma znotraj podjetij in gospodinjstev zelo nizka.   Jasno je, da je s tem tudi volja podjetij za nove investicije nizka, da želijo varčevati za še bolj črne dneve in obvarovati kratkoročno dobičkonosnost. Mnogi so že preveč zadolženi pri bankah in jim kupci prepočasi plačujejo za prodano blago. Situacija je na las podobna tudi pri gospodinjstvih, ki bolj kot kdajkoli varčujejo za črne dneve in so mnoga že preveč zadolžena. Tako nizka raven optimizma s strani podjetij in gospodinjstev se ne bo tako hitro spremenila. Ena možnost je, da vlade in centralne banke počakajo, da se tržišče umiri samo po sebi, brez proaktivnega sodelovanja in ravno takšni politiki smo priče v zadnjih letih, ko vidimo tudi, da so rezultati bolj ali manj - slabi.   
 
 V tako depresivni situaciji visoke nezaposlenosti in nizke ravni investicij mora imeti proaktivni model za hitrejše okrevanje naslednje elemente. Prvič, centralne banke morajo biti precej bolj aktivne, tako da začnejo (seveda samo začasno) kupovati državne obveznice in da ne dovolijo vladam, da se le-te zadolžujejo z visokimi ‘zelenaškimi’ obrestmi pri zasebnih bankah in kupcih obveznic. Ameriška centralna banka je v zadnjih letih kupila za več  trilijonov dolarjev državnih obveznic in denar so izkoristili za okrepljeno fiskalno porabo, da bi se izognili depresiji. Številne države v Aziji so naredile enako, in enako tudi britanska centralna banka, ki je odkupila skoraj trilijon funtov državnih obveznic. Japonska je po dvajsetih letih padanja cen in nikakršne rasti končno ugotovila, da mora začeti z okrepljenim nakupom državnih obveznic.  Evropska centralna banka pravno ne bi smela na ta način

 
 
 
 
back to top