IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Nenad Pacek: Katera pot vodi iz krize najhitreje?

26.03.2012
Za najhitrejše možno okrevanje je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko, da bi si zagotovile rast, niso in ne morejo biti končna rešitev. 
 
Avtor:Nenad Pacek, predsednik GSA,
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu 
 
V prejšnji kolumni sem pisal o mukah okrog gospodarskega modela na prostoru držav bivše Jugoslavije, visoki nezaposlenosti ter kratkoročno slabi perspektivi za podjetja, ki prodajajo blago široke potrošnje. Tokrat se bom malo pozabaval z nekaterimi mislimi o tem, kako čim hitreje najti izhod iz ekonomske krize v kratkem roku, v naslednji kolumni pa o tem, kako ustvariti zanesljiv gospodarski model za srednje in daljše obdobje. Za kar se da hitro okrevanje v kratkem roku je potrebna tesna koordinacija med vladami in centralnimi bankami. Trenutni poskusi posameznih vlad, da se igrajo s fiskalno politiko in da bodo na ta način uspeli zagotoviti rast, niso in ne morejo biti skupna rešitev. Lahko so le del rešitve. Naj spomnimo, da je vsa regija še naprej v fazi, ko je raven optimizma znotraj podjetij in gospodinjstev zelo nizka.   Jasno je, da je s tem tudi volja podjetij za nove investicije nizka, da želijo varčevati za še bolj črne dneve in obvarovati kratkoročno dobičkonosnost. Mnogi so že preveč zadolženi pri bankah in jim kupci prepočasi plačujejo za prodano blago. Situacija je na las podobna tudi pri gospodinjstvih, ki bolj kot kdajkoli varčujejo za črne dneve in so mnoga že preveč zadolžena. Tako nizka raven optimizma s strani podjetij in gospodinjstev se ne bo tako hitro spremenila. Ena možnost je, da vlade in centralne banke počakajo, da se tržišče umiri samo po sebi, brez proaktivnega sodelovanja in ravno takšni politiki smo priče v zadnjih letih, ko vidimo tudi, da so rezultati bolj ali manj - slabi.   
 
 V tako depresivni situaciji visoke nezaposlenosti in nizke ravni investicij mora imeti proaktivni model za hitrejše okrevanje naslednje elemente. Prvič, centralne banke morajo biti precej bolj aktivne, tako da začnejo (seveda samo začasno) kupovati državne obveznice in da ne dovolijo vladam, da se le-te zadolžujejo z visokimi ‘zelenaškimi’ obrestmi pri zasebnih bankah in kupcih obveznic. Ameriška centralna banka je v zadnjih letih kupila za več  trilijonov dolarjev državnih obveznic in denar so izkoristili za okrepljeno fiskalno porabo, da bi se izognili depresiji. Številne države v Aziji so naredile enako, in enako tudi britanska centralna banka, ki je odkupila skoraj trilijon funtov državnih obveznic. Japonska je po dvajsetih letih padanja cen in nikakršne rasti končno ugotovila, da mora začeti z okrepljenim nakupom državnih obveznic.  Evropska centralna banka pravno ne bi smela na ta način

 
 
 
 
back to top