IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Nenad Pacek: Evro cona pred razpadom?

29.05.2012
Ali ste vedeli, da doslej še nobena monetarna unija ni obstala brez fiskalne in politične unije? Ali ste vedeli, da je precej znanih ekonomistov vnaprej opozarjalo, da je uvajanje skupne evro valute zaradi različnih evropskih tržišč, blago rečeno, neumna ideja?  
 
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
 
Trenutno zgolj dve"veliki strateški” tržišči izpolnjujeta pogoje za evro članstvo (spomnite se kriterijev, postavljenih v Maastrichtu). In ti dve tržišči sta Luksemburg in Finska. Nobena druga država ne izpolnjuje dogovorjenih pogojev in bi jih tehnično gledano morali izločiti. Seveda tega nihče tako ne gleda, a resnica je resnica.Tukaj je še kratka analiza nekaterih ključnih stvari okrog celotne zadeve v zvezi z evrom.Prvič, evro je bil uveden kot del procesa glede na daljšo in globjo evropsko integracijo. Slednja bi morala preprečiti ponavljanje zgodovinskih prepirov na kontinentu, a se zdi, da so dosegli ravno nasproten učinek. Evro so potisnili tudi v države, ki s fiksnim tečajem niso živele nikoli oziroma tudi take, ki niso globalno konkurenčne. Fiksna, trdna valuta , je ustvarila velike primanjkljaje na tekočih računih globalno nekonkurenčnih držav kot je Španija, uvoz je rasel, izvoz trpel. Z drugimi besedami, deficit na tekočih računih in ne proračunski manjko je problem že vse od prvega dne uvedbe evra. Drugič, že od nekdaj je bilo jasno, da ena sama obrestna stopnja za toliko različnih držav, ki so pogosto v nasprotnem ciklusu, ne more nikoli zadovoljiti vsake države. Za nekatere so bile obresti previsoke, za nekatere prenizke. Nekaterim je prinesla zgolj nezaustavljivo rast cenenih kreditov, ki jih morajo sedaj gospodinjstva in podjetja vrniti. Tretjič, v nasprotju z uveljavljenim razmišljanjem, da je javni dolg držav z njihovimi proračunskimi primanjkljaji največji problem za evro, enostavno ne drži.
 
Javni dolg je v zadnjih dveh letih in pol narasel iz dveh razlogov. Najprej zaradi padca davčnih dohodkov glede na to, da niti ena država na žalost ni uvedla povečane fiskalne porabe, in zaradi tega, ker so morale vlade reševati banke in so enostavno prenesle njihov dolg v javnega na račun ubogih davčnih obveznikov. Četrtič, način, s kakršnim so IMF in vlade zahodne Evrope obravnavale Grčijo, potem ko je postalo jasno, da ne more vračati svojih dolgov, bo bržčas prišel v anale slabih političnih odločitev. Da se razumemo, ne branim oziroma ne obtožujem Grčije, ki ima probleme s temelji že daljše obdobje, ampak tiste, ki so jo sprejeli v evro cono, čeprav so vedeli, da pri številkah vara. Ko je bila enkrat zraven, bi morali grškemu problemu javnega dolga pristopiti na drugačen način. Namesto zastrašujočega paketa varčevanja v času globalne recesije, bi morali Grčiji omogočiti ustrezen paket denarja, ki bi jim omogočal plačevanje obveznosti in predvsem krepitev gospodarske rasti, da bi dolgove manjšali. Vsak, ki je študiral ekonomijo ve, da vlade v času krize ne smejo varčevati. To se počne skupaj z uravnavanjem proračuna. Strukturne reforme se izvajajo, ko je ekonomska rast kolikor toliko dobra.Petič, fiskalni pakt, ki v principu predstavlja dobro idejo, si je zelo nasprotujoč v kratkoročnem obdobju. Evropa žaluje zaradi primanjkljaja domačega povpraševanja in rasti. Najhitrejši način, da se prevelik javni dolg zmanjša, je hitra rast. Varčevanje v sedanjih časih znižuje rast in veča dolgove. Visok javni dolg je dobra novica za tiste privatne finančne institucije, ki posojajo denar strankam, ki jim dolgovi rastejo. Trenutno prav nihče drug od fiskalnga pakta nima prav nobene koristi. Kot nekdo, ki želi, da Evropska skupnost obstane, se veselim tega, da je glavni kamen spotike, ki se imenuje evro, mogoče na poti v pozabo. Če pa evro v tej krizi kljub vsemu obstane za dalj časa in se dolžniška kriza še poslabša, bo pod vprašaj prišel tudi sam obstoj Evropske skupnosti, evropski gospodarski model in socialna kohezija. Da pa dobra ideja, kot je ES, konča v solzah zaradi

 
 
 
 
back to top