IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

(Ne)moč zasebnega sektorja

11.03.2013
Piše:  Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
Delovna mesta očitno niso v ospredju zanimanja samo v siromašni Makedoniji in regiji, ampak zaradi ekonomske krize tudi v večini evropskih in svetovnih držav. Po podatkih Svetovne banke dela 1,6 milijarde ljudi za plačo, okoli 1,5 milijarde pa jih dela na farmah ali pa so samozaposleni. V naslednjih 15-tih letih bo potrebno ustvariti okrog 600 milijonov novih delovnih mest, da bi zadržali trenutno raven zaposlenosti. Okrog 90 milijonov ljudi dela izven svoje države, medtem ko kar 621 milijonov mladih sploh ne dela ali študira. In kje je v tej zgodbi Makedonija? Stanje je daleč od rožnatega. Mere, ki jih izvaja država s preregistriranjem, nezaposlenih ne morejo drastično popraviti stanja. Poteka akcija, s katero hoče država dobiti vpogled v to, koliko ljudi resnično aktivno išče delo, koliko pa se jih na zavod prijavlja, da bi dobili določene socialne pravice. Od 235.000 prijavljenih nezaposlenih jih je doslej le 92.000 izpolnilo zahtevane obrazce. Vrnjenih je bilo 29.000 prijav oseb, med katerimi jih je okoli 7000 dobilo status pasivnih iskalcev dela. 
 
Država je začela tudi z nekaterimi programi, s katerimi želi pomagati nezaposlenim, da bi le-ti našli delo. S temi ukrepi je okoli 1000 ljudi začelo s svojim poslom, še 1500 delovnih mest pa bo zagotovljenih zahvaljujoč subvencijam podjetjem. 
 
Po drugi strani so opravili ankete in konkretni primeri iz prakse so pokazali, da obstaja ogromno zanimanje za zaposlovanje v državni administraciji. Socialna varnost, ki jo ponuja ta sektor, je kljub relativno nizkim plačam gonilni faktor v primerjavi z zaposlitvami v privatnem sektorju.
 
No, in ravno tukaj so največje možnosti. Problem je ta, ker v Makedoniji, kakor tudi v drugih državah, obstaja neskladje med potrebami podjetij po delovni sili in njeno ponudbo na tržišču. Glede na na to, da je stanje v makedonski ekonomiji v veliki meri povezano s situacijo v Evropi, na katero so v večjem delu usmerjene izvozno-uvozne aktivnosti, je jasno, da so mnoge stvari odvisne od usode evrocone. V zadnjih treh letih so bila v Makedoniji v večini najbolj zasedena delovna mesta v kmetijstvu, javnem sektorju in maloprodaji, v relativno manjši meri pa so bili ljudje zaposleni v privatnem sektorju, čeprav so bila tudi tam odprta nova delovna mesta . Tako ima še naprej privatni sektor največje možnosti, posebno to velja za mala in mikro podjetja. Kot so poudarili tudi strokovnjaki Svetovne banke, če želi Makedonija doseči raven zaposlovanja drugih evropskih držav, bo morala v naslednjem letu potrojiti raven razvoja. A ta cilj, to se strinjajo vsi, sploh ne bo lahek.
 
Po drugi strani so opravili ankete in konkretni primeri iz prakse so pokazali, da obstaja ogromno zanimanje za zaposlovanje v državni administraciji. Socialna varnost, ki jo ponuja ta sektor je kljub relativno nizkim plačam, gonilni faktor v primerjavi z zaposlitvami v privatnem sektorju.



 
 
 
 
back to top