IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 24.02.2019 || HOTEL SUMMIT SRBIJA - 21. MAREC 2019  |  Povečan izvoz malin  |  Italija postavila rekord po porabi piva na prebivalca  |  Coca-Cola zainteresirana (tudi) za Knjaza Miloša  |  Lidl širi omrežje trgovin na Danskem  |  Začasno prekinjena proizvodnja Nutelle  |  Penny Market investira v trgovinsko znamko sveže hrane  |  Z novim letom prenovljena tržnica, marca še nova trgovina ZK v Kočevju  |  Dvoboj za Vinakoper očitno med KZ Agraria in Klet Brda  |  Nova mesnica Ravlić v zagrebških Gajnicah  |  Vrstni red največjih blagovnih znamk od začetka tisočletja (VIDEO)  |  Walmart z rastjo dobička v zadnjem kvartalu za 70% glede na leto prej  |   104.641 Hoferjevih kupcev s trajnostno vrečko  |  Lidl najavlja nadaljevanje širjenja v Srbiji  |  Nov primer salmonele v kebabu iz Poljske  |  Amazon zaslužil 11,2 milijard dolarjev, a ne bo plačal davka na dobiček   |  Pridelek oliv se je lani podovojil  |  Nov predsednik uprave Perutnine Ptuj je Enver Šišić  |  Začetek proizvodnje Zrenjaninskega piva  |  Red Bull z rekordnih 5,5 milijarde evrov prihodkov   |   ||
   

Nasprotniki ali zavezniki?

22.06.2015
Nedavno je med prijetnim poslovnim kosilom in kramljanjem o temah v zvezi z EU, dilemah in novih izzivih glede skupne ekonomije, ugledni predsednik uprave velike regionalne distribucijske verige omenil njihovo željo, da najdejo zanesljivega in močnega partnerja za investicije – v proizvodnjo. 
 
Prva reakcija je bila vprašanje, če morda ne gre za pomoto in ali mogoče ne išče(jo) partnerja za razširitev lastne distribucijske mreže in logistike ali pa da gre mogoče za nov „retail" naslov. Odgovor je bil enostaven. Dejansko išče(jo) partnerja za vlaganja v proizvodnjo znotraj nacionalnih meja, da bi lahko okrepili prodajo novih in obstoječih ter prihajajočih blagovnih znamk različnih vrst proizvodov.
 
Dodal je, da v razmerju med finančnim in proizvodnim sektorjem pogosto obstajajo napetosti glede vprašanja sodelovanja ali dominacije, odvisno od aktualnega položaja in tržnih okoliščin. A proizvodnja in trgovina da morata stopiti skupaj, strateško in operativno. Tako se je glasila dodatna razlaga.
 
In zares sem ponovno pomislil na ta razgovor, ko sem nekaj dni zatem prebiral strani Financial Timesa, natančneje članek z naslovom „Štiri kolesa kot dober znak za zanesljivost potrošnikov." Realistična je napoved, da, globalno gledano, eno novo delovno mesto v realnem sektorju (proizvodnji) odpira še dve dodatni – v različnih storitvenih dejavnostih.
 
Zaradi tega ne preseneča usmerjenost Evropske unije in Evropske komisije, da se del industrije podpre vsaj do ravni 20 % BDP-ja. Med drugim naj bi se tako odprl prostor za izvajanje lastnih raziskovanj in inovacij, odgovore na izzive daljnega vzhoda in da se naredi Evropo za vitalno in konkurenčno na pomembnih strateških področjih. To so: energetika, prehrambena industrija, farmacevtika, avioindustrija, proizvodnja opreme ...
 
Lekcija iz velike krize (2008-2014) je pokazala, da so jo najlažje prebrodile tiste države, ki so realno proizvajale in izvažale: Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Skandinavija … Ne gre pa tu samo za te razvite države EU, ampak tudi tiste tranzicijske, kot so: Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska itd., ki so obstale v krizi. Predvsem zahvaljujoč novi proizvodnji, ki je tesno povezana s korporacijami iz Nemčije, Francije, Italije. V prvi vrsti gre za proizvajalce „intermedialnih" proizvodov.
 
Raven cen in kvaliteta sta omogočila zadrževanje ravni konkurenčnosti finalnih proizvodov, „plasiranih" (trgovanih in financiranih!) na globalna tržišča. Ta pa so: avtoindustrija, avioindustrija, nove tehnologije in procesna oprema. Vračamo se na začetek, a proizvodnjo lahko in mora podpreti država s celo vrsto ukrepov makroekonomske politike. In to predvsem in samo z organiziranim proizvodnim podjetništvom ter partnerstvom s trgovino in finančnim sektorjem.
 
Naslednje vprašanje ostaja odprto: kdo od njih in v kolikšnem obsegu „participira" pri tem kolaču nove vrednosti. Ponovno pa postaja vedno bolj jasno, da se lahko delitev dogaja samo s tistim, kar se je zgradilo ali proizvedlo oziroma materializiralo.
 
"Proizvod ni proizvod, če se ne prodaja.In je v tem primeru samo muzejski eksponat."                                      

Ted Levitt
 

 
 
 
 
back to top