IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 10.12.2018 || NA KRATKO: Veliki svetovni trgovci...  |  Podjetnik leta Peter Pišek direktor podjetja Pišek & HSF Logistics   |  Edeka: "Lastne blagovne znamke pred A znamkami!“  |  Domače vpliva na izbiro pri spletnem nakupovanju  |  Pohorska kavarna kot prvi gostinski lokal znotraj (največje) Lidlove trgovine  |  Plodine se zanimajo za prevzem Konzuma  |  Predsednik upravnega odbora Coca-Cole postaja James Quincey  |  Zlatna džezva odslej tudi v trgovinah E.Leclerc  |  Euromonitor: "Domači izdelki pridobivajo na račun tujih"  |  Despar predstavil nove izdelke iz kategorije Free From  |  Diskonter Netto ponudili možnost plačila s PayPal-om  |  Sabina Gostinčar: "Mercator prek spleta ponuja že več kot 20.000 vrst izdelkov"  |  Odprt prenovljen Tommy v Solinu  |  Barcaffé na mednarodnem tekmovanju osvojil dve zlati medalji  |  Lidl v mariborskem Melju odprl trgovino št. 54  |  Lidl danes odpira trgovino št. 54 v Melju, št. 55 pa 13.decembra v Ilirski Bistrici  |  Med prispelimi ponudbami za Vinag tudi ena iz tujine  |  ZANIMIVOST: Danes Coca-Cola tovornjak z božičkom v BTC (VIDEO)  |  Rubinov Vinjak praznoval 60. rojstni dan  |  FDS ime spremenil v Badeco Adria  |   ||
   

Nasprotniki ali zavezniki?

22.06.2015
Nedavno je med prijetnim poslovnim kosilom in kramljanjem o temah v zvezi z EU, dilemah in novih izzivih glede skupne ekonomije, ugledni predsednik uprave velike regionalne distribucijske verige omenil njihovo željo, da najdejo zanesljivega in močnega partnerja za investicije – v proizvodnjo. 
 
Prva reakcija je bila vprašanje, če morda ne gre za pomoto in ali mogoče ne išče(jo) partnerja za razširitev lastne distribucijske mreže in logistike ali pa da gre mogoče za nov „retail" naslov. Odgovor je bil enostaven. Dejansko išče(jo) partnerja za vlaganja v proizvodnjo znotraj nacionalnih meja, da bi lahko okrepili prodajo novih in obstoječih ter prihajajočih blagovnih znamk različnih vrst proizvodov.
 
Dodal je, da v razmerju med finančnim in proizvodnim sektorjem pogosto obstajajo napetosti glede vprašanja sodelovanja ali dominacije, odvisno od aktualnega položaja in tržnih okoliščin. A proizvodnja in trgovina da morata stopiti skupaj, strateško in operativno. Tako se je glasila dodatna razlaga.
 
In zares sem ponovno pomislil na ta razgovor, ko sem nekaj dni zatem prebiral strani Financial Timesa, natančneje članek z naslovom „Štiri kolesa kot dober znak za zanesljivost potrošnikov." Realistična je napoved, da, globalno gledano, eno novo delovno mesto v realnem sektorju (proizvodnji) odpira še dve dodatni – v različnih storitvenih dejavnostih.
 
Zaradi tega ne preseneča usmerjenost Evropske unije in Evropske komisije, da se del industrije podpre vsaj do ravni 20 % BDP-ja. Med drugim naj bi se tako odprl prostor za izvajanje lastnih raziskovanj in inovacij, odgovore na izzive daljnega vzhoda in da se naredi Evropo za vitalno in konkurenčno na pomembnih strateških področjih. To so: energetika, prehrambena industrija, farmacevtika, avioindustrija, proizvodnja opreme ...
 
Lekcija iz velike krize (2008-2014) je pokazala, da so jo najlažje prebrodile tiste države, ki so realno proizvajale in izvažale: Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Skandinavija … Ne gre pa tu samo za te razvite države EU, ampak tudi tiste tranzicijske, kot so: Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska itd., ki so obstale v krizi. Predvsem zahvaljujoč novi proizvodnji, ki je tesno povezana s korporacijami iz Nemčije, Francije, Italije. V prvi vrsti gre za proizvajalce „intermedialnih" proizvodov.
 
Raven cen in kvaliteta sta omogočila zadrževanje ravni konkurenčnosti finalnih proizvodov, „plasiranih" (trgovanih in financiranih!) na globalna tržišča. Ta pa so: avtoindustrija, avioindustrija, nove tehnologije in procesna oprema. Vračamo se na začetek, a proizvodnjo lahko in mora podpreti država s celo vrsto ukrepov makroekonomske politike. In to predvsem in samo z organiziranim proizvodnim podjetništvom ter partnerstvom s trgovino in finančnim sektorjem.
 
Naslednje vprašanje ostaja odprto: kdo od njih in v kolikšnem obsegu „participira" pri tem kolaču nove vrednosti. Ponovno pa postaja vedno bolj jasno, da se lahko delitev dogaja samo s tistim, kar se je zgradilo ali proizvedlo oziroma materializiralo.
 
"Proizvod ni proizvod, če se ne prodaja.In je v tem primeru samo muzejski eksponat."                                      

Ted Levitt
 

 
 
 
 
back to top