IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 18.11.2018 || Paviljon Čebelji svet bo stal v Mirni Peči  |  Barilla v prevzem družinskega podjetja iz okolice Trsta  |  Za prehrano porabimo največ žit, zelenjave in mesa  |  Za 5. beograjsko FMCG konferenco revije InStore že več kot 400 rezervacij  |  Plasta potrdila iztisnitev malih delničarjev iz Tovarne olja Gea  |  Odprli so nov nakupovalni center Promenada v Novem Sadu  |  Danes tradicionalni slovenski zajtrk kot priložnost za osveščanje  |  Do konca tedna Ameriški dnevi v Intersparu Citypark  |  Čapljinska Lasta ponovno zagnala proizvodnjo  |  (Legalna) prodaja cigaret na najnižji stopnji  |  Odprt nov Tommy maximarket v Splitu  |  Vitalia na trgu Bangladeša  |  Uvoz cigaret se je povečal za 39 odstotkov  |  Znani zmagovalci natečaja Lidlov mladi vinar 2018  |  Stobijev Roze v Washington Postu  |  Veriga Žito marketi proslavila 30 let obstoja  |  Alibaba bo imela prvo evropsko vozlišče v Liégeu  |  Coop predstavil vegansko mleko iz indijskih oreščkov  |  Na kratko iz sveta lastnih blagovnih znamk...  |  Lidl naslednji četrtek odpira še štiri trgovine  |   ||
   

Naprej v preteklost

18.02.2014
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
Glede na znane podatke o višini domačega bruto proizvoda lahko sklepamo, da tudi po več kot dvajsetih letih od začetka tranzicije še vedno ne moremo doseči standarda, ki smo ga imeli v 80. letih prejšnjega stoletja. Nostalgija ali ekonomska realnost?
 
Na vprašanje o tem, kdaj se je živelo bolje, prej ali sedaj, namreč mnogi ljudje samo nostalgično vzdihnejo. Posebej starejši, marsikdo pa kar na glas pove: „Eh, to so bili časi!" Za mlajše so take primerjave precej abstraktne in celo nerazumljive, ko jih slišijo s stališča današnjega sveta, kjer prevladujejo informacijska tehnologija, internet, razni čudeži tehnike in socialnih mrež.
 
Ekonomski pokazatelji, in sicer predvsem tisti, ki zadevajo višino domačega bruto proizvoda, so najbolj jasni. Kažejo, da je bilo v preteklosti res bolje in da danes, dvajset let po izvedbi tranzicije, še vedno ne moremo doseči standarda, ki smo ga imeli v 80. letih prejšnjega stoletja. Po podatkih novega Madisonovega projekta so imeli leta 1986 (raziskovanje je izvedla skupina ekonomistov) makedonski prebivalci še najvišji standard. BDP na posameznika je znašal 6.721 dolarjev, v letu 1981 še 6.677 dolarjev, od takrat naprej pa je šlo samo še navzdol. In to s tako hitrostjo, ki je Makedoniji v letu 2010 prinesla številke, kakšne smo imeli že davnega leta 1978.
 
Rezultati so grozljivi, saj podatki za našo državo kažejo, da vedno bolj capljamo za naprednimi državami sveta, kar zadeva napredek v zadnjih šestih desetletjih. Dno smo dosegli leta 1995, ko je bil BDP 4.410 dolarjev na prebivalca, nakar je začel ponovno rasti, a na žalost lahko o nekdanjih številkah samo še sanjamo. Ko spremljamo številke "grozljive" raziskave, pridemo do zaključka, da se je v 60. letih makedonski standard sicer povišal za 4,3-krat. Od 1.430 ameriških dolarjev, kolikor je standard znašal leta 1952 (od tedaj so znani prvi podatki za Makedonijo), je sicer dosegel številko 6.141 dolarjev v letu 2010, a se je skladno s temi spremembami spreminjala tudi sama vrednost dolarja oz. tega, kar se lahko z njim kupi.
 
Kako pa bo v prihodnosti in ali bomo nadoknadili izgubljeno? To je vprašanje za milijon dolarjev, čeprav ciniki že dodajajo, da se v bistvu vračamo k (uspešni) preteklosti. Vprašanje časa je samo še to, kdaj se bomo na stare pozicije res tudi vrnili ...  
 
Na vprašanje o tem, kdaj se je živelo bolje, prej ali sedaj, mnogi ljudje nostalgično vzdihnejo. Posebej starejši in marsikdo kar na glas pove: „Eh, to so bili časi!"


 
 
 
 
back to top