IN Store
IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 14.08.2018 || V soboto bo slovesno odprt prenovljeni Interspar Vič   |  Dizel in 95-oktanski bencin sta se opolnoči podražila  |  Mariborski Europark praznuje polnoletnost  |  Skupina Kofola v prvi polovici leta uspešno  |  Sadjarji naj bi letos pridelali približno 65.000 ton jabolk  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22.novembra  |  S trgatvijo bodo začeli že avgusta  |  Istrski zajtrk je možno naročiti tudi prek spleta  |  Prenovljena Kraš Bonbonnièra tudi v Dubrovniku (VIDEO)  |  Vinogradniki pričakujejo nadpovprečen letnik  |  Letos po pričakovanjih rekordna letina jabolk  |  ZANIMIVOST: Na lovu za rekordom travo kosilo 570 koscev  |  Spar bo do konca leta odprl še 80 objektov  |  Odprta prva Ideina prodajalna v Plavu  |  Rakuten v prvem polletju zabeležil 60-odstotno rast dobička  |  Nov način pakiranja banan v E-martu  |  Mladi kmetje - osrednja tema letošnjih okroglih miz MKGP na sejmu Agra  |  Medena zmaga na Agri Petru Kolarju s Ptujske Gore  |  Beiersdorf po uspešnem polletju dvignil napovedi prodaje  |  Agrokor posluje nad pričakovanji, Konzum na poti okrevanja   |   ||
   

Na slepem tiru

27.12.2013
Avtor: Milan Ćulibrk, glavni in odgovorni urednik tednika NIN
 
Samo virus v vseh računalnikih srbskega ministrstva za finance je lahko razlog za dramatično neskladje med paketi ukrepov, ki jih je vlada Srbije najavljala od prvega dne rekonstrukcije, tj. 2. septembra, in med tem, kar piše v Predlogu zakona o proračunu za leto 2014. Nič drugega. 
 
Pred vsega enim samim mesecem so najavljali ukrepe s ciljem, da se v letu 2014 fiskalni deficit zmanjša za okoli 700 milijonov evrov. A kaj smo dobili? Predlog proračuna, ki bo ta minus povečal z letošnjih 6,5 na 7,1 % BDP-ja. Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo najavljenih prihrankov v višini 700 milijonov evrov?
 
Tudi če v naslednjem letu ne bo rebalansa, ki se je v zadnjih letih dogajal redno, bo Srbija edina država v Evropi, mogoče celo na svetu, kjer deficit vztrajno raste še naprej. Javni dolg, ki je v novembru zaradi nove emisije evroobveznic v višini milijarde dolarjev, prvič presegel mejo 20 milijard evrov sam po sebi niti ni največji problem, a je dober pokazatelj, da je Srbija na slepem tiru.
 
Nekatere druge stvari so mnogo bolj pereče. Srbija se bo morala v letu 2014 dodatno zadolžiti za 5,5 milijard evrov kredita. Seveda zaradi tega ne bo za toliko zrasel javni dolg, bo pa ta čez 12 mesecev zanesljivo višji od 22 milijard evrov in bo rastel še naprej, če se bodo strukturne reforme še naprej prestavljale.  Zaradi tega niti ni vprašanje, če bo javni dolg v Srbiji preskočil mejo 80 % BDP-ja; kreditorji tako državo ocenjujejo za visoko zadolženo.
 
Vprašanje je pravzaprav samo še to, kdaj se bo to zgodilo. Čez eno, dve ali tri leta?  Dodatni problem je, ker rast minusa na državnem računu ni posledica kapitalnih investicij. Nasprotno. Teh je vse manj. In so spet "najslabši členˮ proračuna in prva žrtev na vladnem meniju kvazi varčevanja. Letos je bilo z originalnim proračunom v ta namen načrtovanih okoli 410 milijonov evrov, a je bilo do konca oktobra zares vloženih vsega 130 milijonov evrov. Samo 1,8 % proračunske razlike. Preostalih 98,2 % je bilo porabljenih za druge namene, v glavnem za sprotno porabo in pomoč propadlim podjetjem, ki jim ni pomoči.  S tako proračunsko filozofijo ne obstaja rešitve, ki bi lahko pomagala Srbiji pri ohranitvi javnega dolga.
 
Tudi zaradi tega, ker je tržišče v minulih dneh pokazalo, da ni nihče več pripravljen Srbiji posojati denarja, če ob tem nima letnega donosa, višjega od šestih odstotkov. In to v dolarjih. Zanje pa je v tem trenutno obrestna mera na zgodovinskem minimumu, skoraj na ničli!  
 
Ni vprašanje, ali bo javni dolg v Srbiji preskočil mejo 80 % BDP-ja. Vprašanje je pravzaprav samo še to, kdaj se bo to zgodilo. Čez eno, dve ali tri leta?

 


 
 
 
 
back to top