IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Na slepem tiru

27.12.2013
Avtor: Milan Ćulibrk, glavni in odgovorni urednik tednika NIN
 
Samo virus v vseh računalnikih srbskega ministrstva za finance je lahko razlog za dramatično neskladje med paketi ukrepov, ki jih je vlada Srbije najavljala od prvega dne rekonstrukcije, tj. 2. septembra, in med tem, kar piše v Predlogu zakona o proračunu za leto 2014. Nič drugega. 
 
Pred vsega enim samim mesecem so najavljali ukrepe s ciljem, da se v letu 2014 fiskalni deficit zmanjša za okoli 700 milijonov evrov. A kaj smo dobili? Predlog proračuna, ki bo ta minus povečal z letošnjih 6,5 na 7,1 % BDP-ja. Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo najavljenih prihrankov v višini 700 milijonov evrov?
 
Tudi če v naslednjem letu ne bo rebalansa, ki se je v zadnjih letih dogajal redno, bo Srbija edina država v Evropi, mogoče celo na svetu, kjer deficit vztrajno raste še naprej. Javni dolg, ki je v novembru zaradi nove emisije evroobveznic v višini milijarde dolarjev, prvič presegel mejo 20 milijard evrov sam po sebi niti ni največji problem, a je dober pokazatelj, da je Srbija na slepem tiru.
 
Nekatere druge stvari so mnogo bolj pereče. Srbija se bo morala v letu 2014 dodatno zadolžiti za 5,5 milijard evrov kredita. Seveda zaradi tega ne bo za toliko zrasel javni dolg, bo pa ta čez 12 mesecev zanesljivo višji od 22 milijard evrov in bo rastel še naprej, če se bodo strukturne reforme še naprej prestavljale.  Zaradi tega niti ni vprašanje, če bo javni dolg v Srbiji preskočil mejo 80 % BDP-ja; kreditorji tako državo ocenjujejo za visoko zadolženo.
 
Vprašanje je pravzaprav samo še to, kdaj se bo to zgodilo. Čez eno, dve ali tri leta?  Dodatni problem je, ker rast minusa na državnem računu ni posledica kapitalnih investicij. Nasprotno. Teh je vse manj. In so spet "najslabši členˮ proračuna in prva žrtev na vladnem meniju kvazi varčevanja. Letos je bilo z originalnim proračunom v ta namen načrtovanih okoli 410 milijonov evrov, a je bilo do konca oktobra zares vloženih vsega 130 milijonov evrov. Samo 1,8 % proračunske razlike. Preostalih 98,2 % je bilo porabljenih za druge namene, v glavnem za sprotno porabo in pomoč propadlim podjetjem, ki jim ni pomoči.  S tako proračunsko filozofijo ne obstaja rešitve, ki bi lahko pomagala Srbiji pri ohranitvi javnega dolga.
 
Tudi zaradi tega, ker je tržišče v minulih dneh pokazalo, da ni nihče več pripravljen Srbiji posojati denarja, če ob tem nima letnega donosa, višjega od šestih odstotkov. In to v dolarjih. Zanje pa je v tem trenutno obrestna mera na zgodovinskem minimumu, skoraj na ničli!  
 
Ni vprašanje, ali bo javni dolg v Srbiji preskočil mejo 80 % BDP-ja. Vprašanje je pravzaprav samo še to, kdaj se bo to zgodilo. Čez eno, dve ali tri leta?

 


 
 
 
 
back to top