IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Mučenje s primankljajem

23.05.2013
Kdo bi rekel, da je Srbija tako dinamična država. V prvi polovici marca se je finančni minister Mlađan Dinkić hvalil z januarskim presežkom v konsolidirani bilanci, že mesec dni kasneje pa je bilo sporočeno, da je proračunski primanjkljaj v prvem kvartalu leta znašal kar 447 milijonov evrov!
 
S takim ritmom bi primanjkljaj v proračunu do konca leta dosegel okoli 1,8 milijarde evrov. In to je prvi problem srbskih javnih financ, saj je z Zakonom o proračunu v 2013 načrtovan primanjkljaj "zgolj” 1,1 milijarde evrov, dejanski pa naj bi bil za kar dve tretjini višji. To bi Srbijo uvrstilo med maloštevilne države, kjer bi bil primanjkljaj letos večji, kot v prvih letih, odkar je izbruhnila finančna kriza.
 
Druga težava je, da prihodki rastejo precej počasneje od pričakovanja. V prvih treh mesecih se je v proračun zlilo vsega 1,6 milijarde evrov in če bi želeli, da se do konca leta zbere načrtovanih 8,66 milijarde evrov, bi se moral v preostalih mesecih leta priliv v državno blagajno povečati za kar 45,8 odstotka. Na prihodkovni strani je zelo zaskrbljujoče plačilo DDV-ja. Čeprav se je 1. oktobra 2012 splošna stopnja povečala z 18 na 20 odstotkov, medtem pa so se cene povečale za več kot 10 odstotkov, so bili povprečni mesečni prihodki od DDV-ja v tem letu manjši kot v preteklem in to za približno 15 milijonov evrov! To je še en razlog za zaskrbljenost, saj očitno stvari ne gredo v pravo smer. Če v vladi še naprej mislijo, da je vse v redu, bi tudi največje "pesimiste” do zdaj vendarle nekdo moral prepričati, s kakšno čarovnijo bodo v prihodnjih devetih mesecih uspeli povečati prihodke od DDV-ja in to za tretjino!
 
Enako se dogaja tudi z drugim najpogostejšim virom denarja, ki priteka v proračun – s trošarinami. Tudi ti prihodki bi se morali povečati za 50 odstotkov! Če bi na stavnici za to obstajala kvota, bi se verjetno gibala okoli 50! Možnosti, da se to zgodi, so torej pičle – kakšna dva odstotka ob upoštevanju statistične napake. Še toliko bolj, ker ti prihodki iz meseca v mesec padajo, iz januarskih 147 milijonov na 107 milijonov v marcu.
 
Na nevarnost precenjenih prihodkov je vlado še pred sprejemanjem proračuna opozarjal MDS, čigar odprava pride ta mesec (maja) na obisk v Beograd. Zato so možnosti, da vlada z MDS-som uspe skleniti nov dogovor enake pričakovanjem, da zbere vse načrtovane prihodke za 2013. In teh možnosti ne bo mogel povečati le ministrov optimizem. Nekaj bo potrebno tudi postoriti.
 
Ob dosedanjem ritmu bi moral proračunski primanjkljaj doseči 1,8 milijarde evrov. Da bi lahko do konca leta zbrali vse načrtovane prihodke, bi morali biti ti za skoraj 50 odstotkov večji, kot v prvih treh mesecih. Če bi bil ta dogodek na stavnici, bi kvota zanj znašala okoli 50! Možnosti, da se to zgodi, so torej pičle – kakšna dva odstotka ob upoštevanju statistične napake.


 
 
 
 
back to top