IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.04.2017 || Nov izvozni trg za VodaVodo  |  Lenta objavila načrte o odpiranju novih trgovin  |  Coca Cola v četrtletju z nižjimi prihodki in dobičkom  |  Bliža se finale Tuševe kuharske zvezde 2017  |  Podravkini izdelki na katarskih policah  |  V DZ ob 18.35 glasovanje o predlogu zakona za zaščito Mercatorja  |  L'Oreal v prvem tromesečju do 7 milijard prodaje  |  Šarović: “Ni znakov o vrnitvi Mercatorja”  |  Obvezna nalepka s poreklom mleka  |  Pri prestrukturiranju Agrokorja bo svetoval AlixPartners  |  Zasegli za 230 milijonov evrov ponaredkov živil  |  Sirk: "Če nisi v Münchnu, nisi na zemljevidu logističnih podjetij"  |  Davidov Hram postal zastopnik Maraske  |  SAP Retail projekt podjetja Delaize Srbija med tremi najboljšimi  |  Projekt Šumi 140 let:"Bonboni vseh generacij" prejel nagrado Prizma  |  Poslanci izglasovali zakon za zaščito Mercatorja  |  Dizel in 95-oktanski bencin (občutno) dražja  |  Mirko Tuš blagovne znamke Engrotuša prenesel na družbo iz Hongkonga  |  Philip Morris z nekoliko slabšo prodajo  |  Gorenje s prihodki v višini 1,3 milijard evrov  |   ||
   

Mravljica je (p)ostala Mravl’ca

26.11.2016
Trgovina v znamenju črke M, ki je že 23 let last Matjaža Matosa, je bila leta 1991 v svojih začetkih najprej Mravljica, a se je nato dve leti kasneje s prihodom novega vodstva preimenovala v Mravl’co. 
 
Trgovinica ima že vse od začetka v svoji neposredni bližini Mercatorjev center, ki je bil včasih še Emona Merkur, poleg je še tržni center in pa seveda nedaleč stran tudi vsa ostala konkurenca na čelu z največjim Mercatorjem v državi, ki se mu bo čez dve leti ob Celovški cesti pridružil še Sparov stomilijonski velecenter.
 
57-letni Matjaž Matos (na fotografiji) je stari trgovinski maček. Potem ko je deloval v velikem sistemu nemškega trgovinskega koncerna Metro, se je leta 1993 skupaj s soprogo Mojco odločil za prevzem trgovine v ljubljanskih Kosezah in ker jima je bilo staro ime všeč, sta znotraj besede, ki simbolizira pridnost in delavnost, dodala samo apostrof.
 
"Mravljica se izgovori tudi Mravl’ca in kot prispodoba za pridno delo je mogoče tudi tu odgovor na vprašanje, kako smo uspeli obstati v tem času. Bistvo vsega je kako in če sploh znaš delati. Pomembno je, da imaš zgornje cene primerljive s konkurenčnimi trgovinami. Zaradi bližine številnih trgovskih centrov nam glede preživetja ni bilo lahko in imeli smo vzpone in padce, a smo se znali obdržati.
 
Danes imata s soprogo Mojco skupno sedem zaposlenih, trgovina se razprostira na 150 kvadratnih metrih, skladišče v kleti pa meri še dodatnih 120 m2. Skupno na svojih policah ponujajo več kot 10.000 izdelkov. "Mi postavljamo proizvode v globino, ne v širino, ravno zaradi omejenosti s prostorom.Od te ponudbe je "živečih” izdelkov med 6.000 in 8.000. Živečih pomeni, da so stalno na zalogi in da gredo v promet. Najbolj seveda vsakodnevne stvari oz. živila," začne pogovor izkušeni trgovec, ki se dobro zaveda, kaj sta njihova največja težava in prednost.
 
"Naša glavna prednost so zvesti kupci iz soseščine, rak rana pa je parkirišče, ki ga zaradi omejenosti lokacije pač nimamo. Vseeno smo že zdavnaj dokazali, da se s prijaznostjo in trudom da preživeti. Stranke želijo biti postrežene še preden sploh vstopijo v trgovino. Prijazni smo do vseh naših kupcev, med katerimi je večina seveda stalnih iz soseske.”
 
V pravem smislu so mravljice za stalne stranke, ki jim majhna trgovina v soseski pomeni veliko in zato po nujne stvari ne hitijo v kakih 200 m oddaljeni Mercator ali pa tržne centre in "velikane”, ki jih je v neposredni bližini kar nekaj. "Mi smo za naše sosede in kupce nekakšna "špajza”. K nam bi lahko hodili kar v copatih (smeh)." 
 
Kmalu pa Matosu ni bilo več do nasmeška, ko je začel naštevati številne težave na čelu z veliko konkurenco trgovinskih verig, s katerimi se ne sooča samo on, ampak številni majhni trgovci po vsej Sloveniji: "Pravzaprav velikih slovenskih trgovcev ni več, z izjemo Tuša, Jagra in Fame. Potem je že konecMoj moto je, da moramo slovenski trgovci držati skupaj in še ko je bil Mercator, naš sem trdil, da se bomo tudi združeni komaj zoperstavili tujcem. Kaj šele posamezno. Naše cene, čeprav so dampinške, ne pomenijo še nič. Kupci nas imajo vseeno radi in vsakodnevno prihajajo. Tako bom rekel. Nismo poceni, smo pa ugodni. Pri določenih blagovnih znamkah pa imamo vsekakor ugodnejše cene kot veliki sistemi, se pa pri zasebnih blagovnih znamkah seveda z njimi ne moremo meriti in biti cenejši. Najbolj me boli, ker na trgu ni poštene konkurence in tako dobiš danes izdelke cenejše v maloprodaji, kot pa jih lahko mi kot trgovci sploh nabavljamo. Še vedno velja dogovorna ekonomija, a vsaj to se je v zadnjih letih s prihodom teh velikih tujih verig spremenilo oz. se še spreminja.
 
 
Od ideje združevanja malih trgovcev se je umaknil, ker niti nima več toliko časa, saj se v zadnjem času bolj posveča turizmu in je že nekaj let večmesečno odstoten. "Usmerjen sem tudi v turistično dejavnost in oddajanju sob, kar pa ne pomeni, da se po vseh teh letih trgovinskemu poslu nameravam odreči. Nasprotno. Imamo tudi Tuševo franšizno trgovino na Tržaški, kjer imam ravno tako še kar nekaj idej. Kar zadeva franšize, menim, da je dobra stvar, da se jim manjši trgovci pridružimo. A le ob pravem dogovoru in da ne "drekamo” za vsako silo sami, če to ni potrebno,” je zaključil.
 
Začetnik povezovanja malih trgovcev

Matos je eden od prvih, ki je začel s povezovanjem malih trgovcev oz. trgovin že davnega leta 1995 oz. 1996, in sicer je združil male trgovce nekje do Bleda, povezal ves kamniški oz. osrednjeslovenski del v skupino Šut. Skupino so zaprli zaradi tega, ker določeni člani na koncu niso več plačevali članarine, čeprav so imeli skupno celo skladišče s kakimi 300 m2. Še vedno sodelujejo v zvezi s tiskanjem katalogov, a v manjšem obsegu kot nekoč. "Prej smo imeli skupno registrirano podjetje, ki ga sedaj ni več. Vsak ni mogel biti član združenja. Sedaj sem zraven le še v tranzitu, če se tako izrazim.”


 
 
 
 
back to top