IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 17.12.2017 || Kostić bo za Gorenjsko banko plačal še okoli 80 milijonov evrov   |  Barcaffe včeraj odprl nov trening center v Ljubljani  |  Atlantic Grupa prevzela distribucijo Red Bulla v Srbiji  |  Dobavitelji v novem združenju zahtevajo denar ali Agrokor  |  TZS ustanovila Delovno skupino za področje prodaje preko spleta  |  Novo Bipa drogerijo (št.97) so odprli v Viškovu   |  Obeta se nov davek - bo meso postalo nov "tobak"?  |  Lidl prihodnji teden v Ribnici odpira 52. trgovino v Sloveniji  |  Potica bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost  |  Občina Ajdovščina delež v Mlinotestu prodala družbi Mlino  |  Boso prevzema trgovine Robi-plasta iz Đakova  |  Za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov  |  X5 Retail prevzema vse supermarkete trgovca O'Key  |  Albert Heijn zapušča Nemčijo  |  Združenje Agrokorjevih dobaviteljev bo vodil prvi mož Podravke  |  Mlinotest prevzel trgovino v Sv. Antonu  |  Odprli 51. trgovino Lidl v Grosuplju  |  ZANIMIVOST: Med iz Porscheja  |  Med najboljšimi pivi na svetu tudi ajdovski Quantum  |  Rast prodaje Metro Cash & Carry   |   ||
   

Mladi Kurzi v politiki

07.06.2017
Nedavno sem ob televizijskem intervjuju z belgijskim predsednikom vlade Charlesom Michelom doživel profesionalno prelomnico: prvič v svoji karieri sem pred kamero gostil predsednika vlade neke države, ki je mlajši od mene. 
 
piše: Igor E. Bergant
@IEBergant
 
Da ne bo pomote: s svojo starostjo se nikoli nisem obremenjeval, pa tudi z mladostjo ne. Večji del svojega življenja sem bil namreč med mlajšimi. Tako na osnovni in srednji šoli, ker sem pač rojen bolj pri koncu leta, pa tudi kasneje, kot športni novinar, se 'uletel' v ekipo kolegic in kolegov, ki so bili starejši od mene, športnice in športniki, s katerimi sem imel opravka, pa so bili tako rekoč moja generacija.
 
In potem, prav v času, ko bi se uvrstil že med starejše, me je poklicna pot ponesla v splošno informativno novinarstvo. Se pravi v okolje, kjer na poročevalski strani vendarle prevladujejo izkušnje, enako pa velja tudi za ustvarjalke in ustvarjalce iz sveta politike, gospodarstva in znanosti. Hočem povedati: spet sem bil med mlajšimi. 
 
A srečanje z belgijskim premierom Michelom mi je dalo misliti. Sploh, ker sva se pogovarjala o bliskovitem prodoru na oblast francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je z 39 leti postal najmlajši francoski šef države po cesarju Napoleonu.
 
Michel, ki je dve leti starejši od Macrona (predsednik vlade Belgije pa je postal pri 38 letih, se pravi je bil ob nastopu funkcije še mlajši od novega francoskega predsednika), je ob tem poudaril, da lahko mladi politiki Evropi zelo koristijo, že zaradi generacijsko drugačnega pogleda na življenje in delo.
 
Verjetno se s tem lahko strinjamo vsi. Ob tem pa kaže opozoriti tudi na dejstvo, da tudi mladi politiki postajajo vse mlajši. V največjih državah se do najodločilnejših političnih mest niso mogli prebijati politiki, mlajši od 40 let.
 
Najmlajši ameriški predsednik Theodore Roosevelt je imel ob nastopu funkcije leta 1901 42 let, še slovitejši John F. Kennedy je bil leta 1961 leto dni starejši, 43 let je imel ob prevzemu britanske vlade leta 1997 tudi premierTony Blair. V 21. stoletju se je ta prag znižal, čeprav se mladi politiki ne morejo nujno pohvaliti tudi z večjo trpežnostjo: italijanski predsednik vlade Matteo Renzi, ki je funkcijo prevzel kot 39-letnik, je na položaju zdržal le dve leti.
 
Enako velja tudi za estonskega predsednika vlade Taavija Rõivasa, ki je postal premier že pri 34. Dlje časa je zdržal nekdanji predsednik Gruzije Miheil Saakašvili, ki je v obdobju od 2004 (ko je imel 36 let) do 2013 vladal skoraj desetletje, dokler ni obupal in je novo politično kariero (ne preveč uspešno) ponovno začel v Ukrajini. 
 
So pa tudi drugi primeri večje dolgoživosti in hkratni političnih obratov: Viktor Orban je madžarski predsednik vlade prvič postal leta 1998 kot 35-letni liberalec. Leta 2010 se je na to mesto vrnil kot konservativni radikalec. Zanimiv je tudi razvoj njegovega vrstnika Boruta Pahorja (letnik 1963), ki je še pred srečanjem z Abrahamom v Sloveniji opravljal vse prestižne politične funkcije: bil je nacionalni in evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in zdaj še predsednik države.
 
Zaradi zelo izrazite želje po vsesplošni všečnosti, ga tudi onstran meja male Slovenije poznajo kot Instagram predsednika. Izjemno zanimiv pa je tudi primer zdaj 30-letnega avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza (to mesto je prevzel pri 27), ki je nedavno dobesedno prevzel tradicionalno Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) ter jo pretvoril v nekakšno osebno volilno listo, s katero bo kandidiral na jesenskih volitvah.
 
Kurz, ki (še) ni dokončal študija, velja za strahovito pragmatičnega. Vse to pišem zaradi še dveh doživetij iz zadnjih mesecev. Na neki prireditvi je predsednik uprave enega največjih slovenskih podjetij Gorenja, Franjo Bobinac, napovedal, da bo vodstveno ekipo kmalu okrepil s pripadnikom milenijske generacije, ki bo znal razumeti specifične potrebe mladih ljudi (oziroma potrošnikov). Tudi to se zdi logično in smiselno. Ne le v gospodarstvu, pač pa tudi v politiki. In še zadnje doživetje: med povezovanjem majskega dialoga predsednika Evropske komisijeJeana-Clauda Junckerja in predsednika slovenske vlade Mira Cerarja s skupino politično aktivnih mladih, sva bila skupaj s približno enako staro moderatorko dogodka še pred začetkom iz občinstva deležna glasnih očitkov: češ, ni prav, da dogodka ne povezujeta mlajši osebi, s katerima bi se lahko mladi bolje poistovetili. 
 
Prvič sem bil soočen s kritiko, da sem za nekaj – prestar. Seveda me ni prizadelo. Zakaj pa bi me!? Navsezadnje je vloga povezovalca pogovora prav v – povezovanju. Predvsem pa … takšen očitek je kot popotnica političnemu delovanju in dialogu z odločevalci kaj slaba popotnica.
 
Mar ni smisel politike prav v pogovarjanju, sodelovanju in skupnemu delovanju v korist širše družbe?! V kateri so mladi, tisti vmes in (vse) starejši. Zato je smiselno in nujno, da mladi čim bolj samostojno in brez nagobčnika ter pokroviteljskih posrednikov sodelujejo pri vodenju družbe.
 
A brez nestrpnosti in izključevanja. Zagon in znanje mladih povsod, tudi pri nas in na vseh področjih, nujno potrebujemo. A tudi modrost, ki - če sploh - največkrat vendarle pride šele z leti. 

 
 
 
 
back to top