IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Minimalne možnosti za skorajšnje okrevanje

07.08.2013
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu 
 
Tako kot vsi, ki veliko časa preživijo v letalih, tudi sam vedno veliko berem (v glavnem zaradi posla, a le redko zaradi zabave). Pred nekaj tedni sem tako prebiral zadnje poročilo Evropske komisije o ekonomskih napovedih Evropske unije. Moje multinacionalne stranke dobro poznajo moj skepticizem kar zadeva hitro okrevanje evropske ekonomije in obstanek evra, in tudi tisti, ki redno berete tole kolumno, ste vsaj delno seznanjeni z mojim razmišljanjem. Ob naslovni strani tega dokumenta, narejenega v Bruslju, sem upal, da bom morda odkril kaj novega in zanimivega. Pa naj takoj skrajšam dolgo zgodbo o napovedih ekonomske ekipe evropske komisije, ki se nanašajo na naslednje: ekonomija evrocone bo od poletja začela okrevati in vsi bomo zaživeli "happily ever afterˮ (srečno do konca svojih dni, op. prevod ur.)
 
Zaman sem poskušal najti razloge o tem, zakaj bi naj bilo ravno tako. Glavna predpostavka avtorja je, da bo prišlo do pomembnega okrevanja v ostalih državah (posebej tistih v razvoju), ki bodo pospešeno kupovale blago iz Evropske unije. Tak, hitrejši evropski izvoz, bo prvi in glavni razlog okrevanja Evrope v drugom delu leta 2013 in v letu 2014. Čeprav bi želel, da se takšne napovedi res tudi uresničijo, pa so možnosti za kaj takega precej majhne. Evrocona namreč predstavlja več kot četrtino globalne ekonomije. Izvoz iz ostalih delov sveta je v odnosu do evrocone že sedaj pod velikim pritiskom. Vse države na svetu so, vsaj delno, odvisne od evropske ekonomije, in imajo precejšnje probleme z zagotavljanjem krepkega izvoza. To se še posebej nanaša na države centralne in vzhodne Evrope. Evrocona je še naprej v recesiji, in to bo tudi končni, neslavni rezultat za letošnje leto.
 
Nekatere od držav so v globoki recesiji, nekatere celo v pravi depresiji. Nezaposlenost raste, a v nekaterih državah Unije je nezaposlenost med mladimi hujša kot v mnogih afriških državah. Javni dolg je velik skoraj toliko kot skupni BDP. Evropska centralna banka nima mandata, da bi z začasno monetarno emisijo kupila državne obveznice posameznih držav in jim tako omogočila začasno in hitro fiskalno ekspanzijo, da bi se hitro izvlekle iz krize ter vrnile zaupanje potrošnikov in podjetij. Vlade nimajo sredstev, da začnejo z začasno fiskalno ekspanzijo,in tudi tiste, ki jih imajo, živijo z varčevalno žilico in ne v duhu porabe. Banke stežka posojajo denar, posebej državam v recesiji (to je večina evrocone), njihove bilance pa so še naprej neočiščene. Velika podjetja "sedijo” na rekordnih količinah "vreč” in v takem okolju nočejo ter ne želijo denarja investirati.
 
Težko mi je opazovati oziroma napovedovati, kaj se bo spremenilo v bližnji prihodnosti kar zadeva gospodarstvo oziroma politico "bežanja” iz evropske krize. Predpostavka Evropske komisije, da bodo ostale države začele kupovati vedno več blaga iz Evropske unije, "ne drži vode”. Rast skoraj vseh azijskih držav se je upočasnila (ravno zaradi krize v Evropski uniji). Enaka zgodba je z rastjo v Latinski Ameriki, kjer se je Brazilija skorajda ustavila z rastjo in tudi ostali se začenjajo mučiti. V centralni in vzhodni Evropi so bili še pred nekaj meseci glavni kupci evropskega blaga Rusija, Turčija in Poljska. Vmes so se vse tri države krepko upočasnile (Turčija zaradi tamkajšnjih politično obarvanih dogodkov v zadnjem času).
 
Vodilni politiki evrocone, se z drugimi besedami, motijo, če mislijo, da lahko ostali svet raste in napreduje hitro, medtem ko je Evropa v recesiji. Vse države so tako zelo povezane, da če ima probleme tako velika entiteta, kot je Evropa, druge države lahko le stežka ostanejo imune. Moje mišljenje je, da hitrega okrevanja evrocone v naslednjih nekaj letih ne bo, ker na vidiku ni ničesar, kar bi rast pospešilo. To je na žalost slaba vest za centralno in vzhodno Evropo, in še posebno za države bivše Jugoslavije, ki jih še naprej tarejo resne gospodarske težave. Pa je v globalni ekonomiji res vse tako črno? Ne, kljub vsemu so tudi dobre novice, ki vendarle preprečujejo nastanek še globalnejše recesije. Prva dobra vest je, da ZDA rastejo kot rezultat programa začasnega tiskanja denarja, ki se zliva v državne kovčke ter omogoča državi, da delno podpira in spodbuja gospodarstvo. Del svežega denarja je "očistil” tudi bilance ameriških bank, ki ga začenjajo posojati.
 
Čeprav gre Amerika delno skozi oblike fiskalnega varčevanja v zadnjih mesecih, javni dolg pada, proračunski primanjkljaj pa se manjša. Amerika bi se morala dvigovati oziroma rasti z dvema odstotkoma na leto, okrevanje ameriške ekonomije pa tako kot v evroconi predstavlja važno podporo globalni ekonomiji. Vsi tisti, ki so trdili, da bo "ekstra začasno” tiskanje denarja pripeljalo do velike inflacije, so se sedaj dokazano zmotili (točno tako kot veleva ekonomska teorija). Druga dobra vest je, da je tudi Japonska (ki predstavlja skoraj desetino globalne ekonomije) začela agresivni in začasni program tiskanja denarja in močno fiskalno ekspanzijo. Tako kot v Ameriki se rezultati že opazijo in Japonska že začenja opazno rast. Tretja dobra vest je, da so države Azije, Latinske Amerike, Bližnjega vzhoda in dela vzhodne Evrope (na žalost ne tudi jugovzhodne), fundamentalno močne, brez dolgov in z velikimi rezervami dolarjev, evrov in zlata. To pomeni, da vseeno niso povsem odvisne od evrocone in jim ni treba skozi proces razdolževanja.
 
Za evropske politike bi bilo, tako kot za tiste v državah bivše Jugoslavije bolje, če bi si pogledali primera Amerike in Japonske, da bi se čimprej izvlekli iz okovov recesije. Sedeti in čekati, da se stvari rešijo same od sebe, je kontraproduktivno in nevarno.   

 
 
 
 
back to top