IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Milan Ćulibrk:Star model nove vlade

26.06.2012
POGLED IZ SRBIJE  
Piše: Milan Ćulibrk
 
 
Med dvema možnima zloma Srbija ni izbrala le eno, ampak kar oba zla. Ne samo, da vedno slabša ekonomska situacija ni prisilila ključnih političnih igralcev, da se po volitvah zresnijo in pospešijo pregovore o novi vladi, ampak je ob vsem tem že sedaj precej jasno, da bodo novi stanovalci Nemanjine 11 nadaljevali po starem. Od njih se, torej, lahko pričakuje, da bodo naredili vse, kar ne bi smeli. Edino tistega ne, kar bi morali storiti, če se Srbija želi izogniti recesiji.  Odkar je Fiskalni svet obznanil paket nepopularnih ukrepov, ki med ostalimi zajemajo tudi povečanje splošne stopnje DDV-ja z 18-tih na 22 odstotkov in zamrznitev plač v javnem sektorju ter pokojnin v naslednjih 18-tih mesecih, zanesljivo niti ena parlamentarna stranka ni stopila na stran čuvaja državne blagajne. Nasprotno. Razlikujejo se samo po ostrosti napadanja. Niti ena pa ni predložila nekega drugega načina za uravnoteženje javnih financ, ki že dolgo časa niso bila v slabšem stanju. V zgolj štirih letošnjih mesecih je bila v proračunu narejena luknja v višini 82-tih milijard dinarjev, kar pomeni več kot 700 milijonov evrov. Odhajajoči vladi premierja Mirka Cvetkovića je uspelo, da do konca aprila "spiskaˮ dve tretjini načrtovanega proračunskega deficita za celo leto. Da bi se manjko zadržal na načrtovani ravni do konca leta, povprečen deficit ne bi smel biti višji od petih milijard dinarjev mesečno. Samo aprila je bil šestkrat višji!  Pred volitvami se je trošilo kot na palubi Titanika, ko je postalo vsem jasno, da se ladja potaplja, reševalnih čolnov pa da ni dovolj. In kdo v takem vzdušju razmišlja o predlogih Fiskalnega sveta? Predvsem zaradi tega, ker so določeni ministri pomislili, da je financiranje proračunskega deficita z novim zadolževanjem svojevrsten "perpetuum mobileˮ. Ne zanima jih, ker cena zadolževanja raste z vsakim novim evrom dolga, ker se na devizna posojila že plačuje obrestna mera, višja od šestih, na dinarje pa več kot 15 odstotkov na leto!  V taki situaciji je samo za servisiranje deviznega dela javnega dolga, ki je malce višji od 11-tih milijard evrov, letno potrebnih okrog 670 milijonov evrov ali dva odstotka BDP-ja. Skupno z dinarskim delom državnega dolga, za katerega so obresti večkratno višje, se ceh plačila dviguje na več milijard evrov letno! In to brez novega zadolževanja, ki pa se mu enostavno ne bo dalo izogniti. In vse te obresti, do zadnjega evra, bodo plačali davčni zavezanci. Tisti, zaradi katerih naj bi večina strankarskih voditeljev odbijala že samo misel na možnost dviganja DDV-ja. To bi, pravijo, ogrozilo standard državljanov in negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Kot da na standard in gospodarsko aktivnost ne bo vplivalo destvo, da bodo davčni obvezanci morali, v glavnem tujim upnikom, samo na rovaš obresti vsako leto plačati milijardo evrov.  In končno, zaradi pomanjkanja kakršnegakoli signala, da bi nova vlada lahko opravljala odgovorno ekonomsko politiko, so posamezni tuji investitorji obupali glede vlaganja v Srbijo. Politiki so poskušali profitirati tudi s tem. Obtožujejo politične nasprotnike, češ da so oni krivi in da skrivajo podatke o tem, da pisma o namerah pred volitvami, ki so jih podpisala neka tuja podjetja, niso obvezujoča. In pri vsem znamka ne stane niti 20 centov, kolikor je potrebno, da bi se poslalo navadno pismo...

 
 
 
 
back to top