IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 24.11.2017 || 90 odstotkov potrošnikov slovensko hrano ocenjuje kot kakovostno  |  Tescove lastne blagovne znamke velika uspešnica  |  Spar se vrača v Grčijo  |  Nova 60. številka revije InStore že v tiskarni  |  Veliki sempler "Lahkonočnicam" A1 Slovenija in Grey Ljubljana  |  Parlament potrdil zaprtje trgovin ob nedeljah  |  Podjetje Paradajz pred širitvijo  |  Amazonovi delavci so si za stavko izbrali črni petek  |  Jana kolagen beauty izbrana za inovacijo leta 2017  |   Mercator dobaviteljem predstavil strategijo nadaljnjega sodelovanja  |  Hofer se počasi približuje Engrotušu  |  Pozeba povzročila skoraj 47 milijonov evrov škode  |  Zaključena četrta FMCG konferenca revije InStore v Beogradu  |  Prilepska pivovarna z dobičkom  |  Za nagrade Sempler se poteguje 40 finalistov  |  Migros z naložbo v hladilne omarice   |  Ponosni na 60 let Mlekarne Planika (FOTOREPORTAŽA)   |  Pričenja se nova izvedba tekmovanja Effie Slovenija 2018  |  Lidl del prodaje od linije Deluxe namenja za URI Soča (VIDEO)  |  Dia izdelke verige Clarel ponuja prek Amazona  |   ||
   

Milan Ćulibrk:Skrivalnice

21.03.2012
POGLED IZ SRBIJE
Avtor: Milan Ćulibrk
 
Vlada Srbije je uspela čez noč, v enem samem mesecu, znižati javni dolg pod zakonski maksimum v višini 45-tih odstotkov bruto domačega proizvoda! Za to novico bi si v normalnih pogojih vsaka vlada in tudi kabinet premierja Mirka Cvetkovića zaslužila vse pohvale. Tokrat ni za to nobenega razloga.Za kaj gre? Obveznosti države do domačih in tujih upnikov sploh niso znižane. Simbolično so celo zrasle, z 14,46 milijard evrov v decembru lani na 14,47 milijard evrov januarja letos. Čeravno se je javni dolg povečal za 10 milijonov evrov, se je po izračunu Ministrstva za finance njegov del bruto domačega proizvoda (BDP) s 45,1 zmanjšal le na 43,2 odstotka...Ni dvoma, da bi ob tem eden od najbolj znanih nogometnih komentatorjev s področja bivše SFRJ Mladen Delić tak stavek komentiral v svojem slogu, kot takrat, ko je reprezentanca SFRJ (Radanović) dosegla odločilni gol v zadnjih sekundah tekme z Bolgarijo, za uvrstitev na EP 1984: „Ma, ljudje moji, ali je to mogoče? Prava norišnica."Tudi računica srbskega Ministrstva za finance je prava „norišnica". Ali si je nekdo v vladi Srbije zaslužil Nobelovo nagrado za matematiko ali pa v njihovih proračunih nekaj „ne štima na debelo". Ciniki bodo prej rekli, da je nekdo glede makroekonomske bilance toliko „štimal", da se je malo uštel. Če se je, je potem morda to razlog, zaradi katerega je Mednarodni denarni sklad s Srbijo preklical dogovorjeno zaradi previdnosti. No, namesto varčevanja, ki ga je ob začetku meseca marca na poslovnem forumu na Kopaoniku s težkim srcem najavil premier Cvetković, in to vsega dva meseca pred volitvami, je bilo lažje „napihniti" BDP. Kako si drugače razložiti, da je bil lani ob napovedani gospodarski rasti v višini dveh odstotkov, BDP Srbije, po izračunih Ministrstva za finance, povečan z 29,02 na kar 32,99 milijard evrov.En sam digitron, tisti, ki ga uporabljajo na Ministrstvu za finance kaže, da je to rast za dva odstotka. Vsi ostali pa kažejo, da gre za povečanje BDP-a v višini 13,68 odstotkov v evrih! Tu pa še ni konec finančni „gimnastiki". V nasprotju s tem, kar pišem in prepričanju državljanov, da vse od začetka krize živijo slabše, pa se je po izračunih taistega Ministrstva za finance v zadnjih dveh letih BDP dvignil. BDP na enega prebivalca Srbije naj bi se po tej formuli dvignil s 3981 na neverjetnih 4543 evrov. Če je res tako – zakaj potem predsednik Tadić in premier Cvetković trdita, da bo Srbija iz krize splavala v doglednem času? Bojda najkasneje ob koncu letošnjega in na začetku leta 2013. Ma kakšna kriza, če je imel vsak prebivalec Srbije v letu 2011 na razpolago 572 evrov več kot leto prej? Ali je 50 evrov mesečno malo? Bržčas bo držalo, da so bile te številke le v papirologiji Ministrstva za finance in da so imele za edini cilj, da se letos poveča obseg možne javne porabe. Pustimo ob strani to, da bi ti podatki lahko razodeli in razvneli upokojence, ki še pomnijo, da so še septembra 2008 dobili enkratno povečanje pokojnin v višini 10-tih odstotkov, zdaj pa v evrih dobivajo med 20-timi in 30-timi odstotki manj kot pred tem povišanjem?! Vseeno pa vse le ni tako črno. To, da se je nekdo v vladi spomnil, da BDP za letos „projektira" na 50 milijard evrov in bi bil javni dolg naenkrat nižji za 29 odstotkov. Tudi v tem primeru se v Nemanjini ulici 11 bržčas nihče ne bi oziral na trditve Narodne banke in Fiskalnega sveta, da je javni dolg nad zakonskim maksimumom in da se mora obvezno znižati. Kako in koliko bi šele v tem primeru posamezni funkcionarji dodatno zadolževali državo? In še bolj zavajali državljane, da Srbija ni preveč zadolžena in da se nam ni treba bati grškega scenarija. Vsaj do majskih volitev ne, potem pa bo, kar bo. Sicer pa večino sedanjih in bivših ministrov dejansko ne zanima kako in kdo bo vračal dolgove. V nasprotnem primeru se nam ne bi stalno ponavljale enake napake, da se posojila, ki se že morajo jemati, izkoriščajo za potrošnjo ne pa za investicije v infrastrukturo, brez katere bo vedno manjše število tujcev želelo investirati v Srbijo.

 
 
 
 
back to top