IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 24.02.2018 || Lanska suša povzročila za 65,3 milijona evrov škode  |  Dm postavlja novo strategijo  |  "Coop Swiss" podpira organsko  |  Pridružite se nam na marčevskem največjem dogodku za hotelirje v Srbiji!  |  Waitrose predstavlja linijo Good Health  |  Biedronka z linijo goBIO  |  Rekordni poslovni rezultati za Henkel  |  Slavonski kulen iz CM bo postal kulen z dežele  |  Mastercard: "Kupci pripravljeni na plačevanje z nosljivimi napravami"  |  Natisnjena 62. številka revije InStore že na poti k naslovnikom  |  Zadruge v odkup preostale dobre četrtine Mlekarne Celeia  |  Plenković napovedal položaj Agrokorjevega (namestnika) pooblaščenca za naslednji teden  |  Od srede nova dm prodajalna v Ajdovščini  |  Vinagov kompleks še vedno ni našel kupca  |  Počivalšek za Bloomberg: "Za Mercator je več zanimanja"  |  V Dublinu včeraj in danes okrogla miza o trgovini v prihodnosti  |  Marca prihaja trgovina Sweet Tooth za ljubitelje sladkarij  |  Walmart z manjšim dobičkom, a višjimi (minimalnimi) plačami   |  DIA s prodajo v višini desetih milijard evrov  |  Majid Al Futtaim odpira še sto objektov pod franšizo Carrefour  |   ||
   

Milan Ćulibrk: Srbski perpetuum mobile

10.12.2012
Piše: Milan Ćulibrk
 
Srbija se je izognila bankrotu, denar za neovirano funkcioniranje države pa je zagotovljen do polovice leta 2013. To je v slavnostnem tonu sredi novembra obelodanil minister za finance in gospodarstvo, Mlađan Dinkić. Minister se ni prav nič zlagal. Dejansko se je država oddaljila od bankrota, na računu pa ima skoraj milijardo in pol dolarjev, s katerimi lahko pokriva minus v državni blagajni v naslednjih osmih-devetih mesecih. Vlada si lahko oddahne, ministra za finance pa vsaj nekaj časa ne bo bolela glava pred vsakim izplačilom pokojnin in plač iz proračuna. Pa sploh obstaja razlog za splošno veselje, ker so začasno razrešili ogromen problem s pomanjkanjem denarja za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, saj bodo letos in v prihodnjem letu izdatki za tri milijarde evrov večji od prihodkov? Smo se ravno zaradi dodatnega zadolževanja temu bankrotu izognili?
 
Ali bi katerakoli odgovorna vlada proslavljala, ker je težo nevzdržnega dolga zgolj prestavila na pleča prihodnjim generacijam? Bistvo manevra, s katerim se je Srbija izognila bankrotu, se pravzaprav nanaša na jemanje novih kreditov, s katerimi bodo vračali stare. To je svojevrstni perpetuum mobile. Pa bo šlo v nedogled? Na žalost to ni možno, kakor tudi to, da v neskončno ne more segati niti "veriga svetega Antuna”. To, kar je naredila Vlada Srbije, je enako kot če bi vas znanec poklical na kosilo, da skupaj proslavita njegov "uspeh”, ker je dolg v višini 1000 evrov vrnil na način, da si je sposodil 1500 evrov! In kako bo vrnil novi dolg? E, o tem – potem. 
 
Zato niti ne čudi, da je javni dolg narasel že na 16,59 milijarde evrov in je za 2,1 milijarde evrov višji kot v začetku leta 2012. Ob številnih novih kreditih, o katerih se pregovarja, bi javni dolg do konca leta 2013 lahko dosegel 20 milijard evrov ali celo 70 odstotkov BDP-ja! Sporne so tudi trditve uradnikov, da je cena zadolževanja zelo ugodna, ker je tudi najnižja obrestna mera, ki jo prek dolarjev odplačuje Srbija, vsaj dvakrat višja od obresti, ki jih plačajo banke za vezano varčevanje v dolarjih. Ob tem, da bi bil v principu dolg znosen, a stopnja rasti BDP-ja mora biti višja od obrestne stopnje. Srbija za sposojene dolarje plačuje obresti od 5,25 do 7,25 odstotka, letos pa bo v najboljšem primeru padec BDP-ja v višini dveh odstotkov! 
 
Da bi bil dolg znosen, mora biti stopnja rasti BDP-ja večja od obrestne stopnje, ki se plačuje z zadolžitvijo. Srbija, pač, za dolg v dolarjih plačuje obresti v višini 5,25 do 7,25 odstotka, v najboljšem primeru pa bi imela padec BDP-ja v višini dveh odstotkov.

 
Pustimo ob strani to, da ni nikomur mar, da se krši Zakon o proračunskem sistemu, po katerem javni dolg ne bi smel biti višji od 45 odstotkov BDP-ja. Z izjemo "Fiskalnega sveta” in posameznih  analitikov se glede tega nihče ne razburja in je zato upravičeno vprašanje, čemu služijo zakoni, če jih nihče ne spoštuje.

 
 
 
 
back to top