IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 21.05.2018 || Program FMCG Summit Ljubljana, 7. junij 2018  |  Predstavitev govornikov na FMCG Summitu Ljubljana  |  Danes je (prvič) svetovni dan čebel   |  Čebelarji z vsega sveta danes na srečanju v Žirovnici  |  Trgovec Dansk Supermarked ime spreminja v Salling Group  |  Po zaključenem 4. FMCG Summit-u v Skopju   |   Dobrote slovenskih kmetij od danes na Ptuju  |   Vinakoper dobitnik "šampiona" na 46.Prazniku refoška  |  Direktor Lidla v ZDA letos zapušča položaj  |  Odprtje prenovljene trgovine Mlinotest v Trnovem  |  Kroger podpisal partnerstvo z Ocadom  |  Danes 4. FMCG Summit Skopje  |  Spletna stran konference FMCG SUMMIT revije InStore  |  Samo še danes za (20%) cenejše prijave na 1. FMCG InStore Slovenija!  |  Klasova moka prvič v Savdijski Arabiji  |  Kar tri četrtine hrane na policah iz tujine  |  Coop predstavil prvi organsko pridelan jogurt brez sladkorja  |   Gebrüder Weiss najavlja naslednika Wolfganga Niessnerja  |  Podeljene nagrade Prizma na SKOJ-u   |  Pivka perutninarstvo že v Mipovem obratu v Kromberku  |   ||
   

Milan Čulibrk: Plusi in minusi

25.08.2012
 
POGLED IZ SRBIJE
Piše: Milan Ćulibrk
 
 
Majske volitve v Srbiji, ko se vse sešteje in odšteje, so imele vsaj en pozitiven učinek. Največji plus je to, ker smo izvedeli za minuse. Ti pa so veliko večji, kot so nas prepričevali uradniki do nedavnega.Pa pojdimo po vrsti. Ocenjuje se, da se deficit proračuna do konca leta ne bo spustil pod sedem odstotkov BDP-ja, čeprav je predhodna vlada MMF-ju obljubila, da ne bo višji od 4,25 odstotka. Odkod tolikšna razlika v računici, za katero bi tudi slabši učenci v zaključnih razredih osnovne šole dobili slabo oceno? Bivši premier in minister za finance Mirko Cvetković je ves čas govoril, da tolikšen manjko ni nastal zaradi prekomerne porabe v času pred volitvami, ampak zaradi tega, ker so bili proračunski prihodki nižji od načrtovanih. Aktualni minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić, na drugi strani kategorično trdi, da prihodki sploh niso tako slabi, kolikor je povečana poraba. Bržčas ima tokrat vendarle prav Dinkić, a je to slaba uteha davčnim zavezancem. Roko na srce, njim je že vseeno, ali je javni dolg 15 ali 16 milijard evrov, ker tudi obstoječega ne morejo redno odplačevati in bo morala država v naslednjih letih z novimi krediti vračati stare. Ali prodati preostalo "družinsko srebroˮ v obliki Telekoma ali Elektroprivrede Srbije. Za Jat se je že videlo, da ni vreden takorekoč nič in da ga nihče niti noče in to celo potem, ko je država pokazala pripravljenost, da prevzame vse njegove nastale obveznosti. Nič več ne bi, verjetno, mogla dobiti niti za Galeniko, za katero je država pred nekaj leti zahtevala najmanj 200 milijonov evrov. Vmes je zemunska tovarna zdravil ustvarila veliko izgub, ki pa bodo, po videnem in slišanem sodeč, na koncu koncev pretvorjene v javni dolg, celotno breme pa bo končalo na ramenih davkoplačevalcev. Tudi slednjih pa je medtem vedno manj. Potem, ko so pred volitvami politiki obljubljali virtualna nova delovna mesta, zaposleni v privatnem sektorju pa dobivali odpovedi, je stopnja nezaposlenosti presegla 25 odstotkov. Zanesljivo pa bi bila še višja, če skoraj pol milijona ljudi ne bi bilo zaposlenih v javnem sektorju. Zaposleni tam imajo "najboljšegaˮ delodajalca na svetu. Srbsko državo. Ali bolje zapisano, politike, ki so jim obljubili, da ne bo odpuščanja, dokler ne mine kriza. In da, ko bo nevihta minila, menda ne bo razlogov za odpuščanje. Sprašujem se samo, če je to pravi model in kako, da se tega ni spomnil še nihče drug na svetu? In ali bi zaradi najboljše rešitve v boju proti nezaposlenosti minister Dinkić moral dobiti Nobelovo nagrado za ekonomijo? Res bi rad videl, kako je na to idejo reagirala nemška kanclerka Angela Merkel? Verjetno si grize nohte in "ribaˮ svoje svetovalce, kako to, da kaj takega ni padlo na pamet njim! "Kronaˮ vseh minusov je recesija, v katero je Srbija vstopila uradno, ker je bil v prvih dveh kvartalih registriran padec BDP-ja. Optimisti ocenjujejo, da bi bil ta padec letos lahko 0,5 odstoten, a lahko se zgodi, da bo dvakrat-trikrat večji. Le zaposlene v javnem sektorju to ne skrbi. Njim je obljubljeno, da ne bo odpuščanja, dokler kriza ne mine. Kdo ve, mogoče zaradi tega oni molijo, da kriza traja čimdlje. Vsaj do pokojnine. Pa bo za to denar? To že ni več njihova skrb. O tem bo namesto Dinkića takrat razmišljal vodja Stranke združenih upokojencev Jovan Krkobabić.

 
 
 
 
back to top