IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 19.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Milan Čulibrk: Plusi in minusi

25.08.2012
 
POGLED IZ SRBIJE
Piše: Milan Ćulibrk
 
 
Majske volitve v Srbiji, ko se vse sešteje in odšteje, so imele vsaj en pozitiven učinek. Največji plus je to, ker smo izvedeli za minuse. Ti pa so veliko večji, kot so nas prepričevali uradniki do nedavnega.Pa pojdimo po vrsti. Ocenjuje se, da se deficit proračuna do konca leta ne bo spustil pod sedem odstotkov BDP-ja, čeprav je predhodna vlada MMF-ju obljubila, da ne bo višji od 4,25 odstotka. Odkod tolikšna razlika v računici, za katero bi tudi slabši učenci v zaključnih razredih osnovne šole dobili slabo oceno? Bivši premier in minister za finance Mirko Cvetković je ves čas govoril, da tolikšen manjko ni nastal zaradi prekomerne porabe v času pred volitvami, ampak zaradi tega, ker so bili proračunski prihodki nižji od načrtovanih. Aktualni minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić, na drugi strani kategorično trdi, da prihodki sploh niso tako slabi, kolikor je povečana poraba. Bržčas ima tokrat vendarle prav Dinkić, a je to slaba uteha davčnim zavezancem. Roko na srce, njim je že vseeno, ali je javni dolg 15 ali 16 milijard evrov, ker tudi obstoječega ne morejo redno odplačevati in bo morala država v naslednjih letih z novimi krediti vračati stare. Ali prodati preostalo "družinsko srebroˮ v obliki Telekoma ali Elektroprivrede Srbije. Za Jat se je že videlo, da ni vreden takorekoč nič in da ga nihče niti noče in to celo potem, ko je država pokazala pripravljenost, da prevzame vse njegove nastale obveznosti. Nič več ne bi, verjetno, mogla dobiti niti za Galeniko, za katero je država pred nekaj leti zahtevala najmanj 200 milijonov evrov. Vmes je zemunska tovarna zdravil ustvarila veliko izgub, ki pa bodo, po videnem in slišanem sodeč, na koncu koncev pretvorjene v javni dolg, celotno breme pa bo končalo na ramenih davkoplačevalcev. Tudi slednjih pa je medtem vedno manj. Potem, ko so pred volitvami politiki obljubljali virtualna nova delovna mesta, zaposleni v privatnem sektorju pa dobivali odpovedi, je stopnja nezaposlenosti presegla 25 odstotkov. Zanesljivo pa bi bila še višja, če skoraj pol milijona ljudi ne bi bilo zaposlenih v javnem sektorju. Zaposleni tam imajo "najboljšegaˮ delodajalca na svetu. Srbsko državo. Ali bolje zapisano, politike, ki so jim obljubili, da ne bo odpuščanja, dokler ne mine kriza. In da, ko bo nevihta minila, menda ne bo razlogov za odpuščanje. Sprašujem se samo, če je to pravi model in kako, da se tega ni spomnil še nihče drug na svetu? In ali bi zaradi najboljše rešitve v boju proti nezaposlenosti minister Dinkić moral dobiti Nobelovo nagrado za ekonomijo? Res bi rad videl, kako je na to idejo reagirala nemška kanclerka Angela Merkel? Verjetno si grize nohte in "ribaˮ svoje svetovalce, kako to, da kaj takega ni padlo na pamet njim! "Kronaˮ vseh minusov je recesija, v katero je Srbija vstopila uradno, ker je bil v prvih dveh kvartalih registriran padec BDP-ja. Optimisti ocenjujejo, da bi bil ta padec letos lahko 0,5 odstoten, a lahko se zgodi, da bo dvakrat-trikrat večji. Le zaposlene v javnem sektorju to ne skrbi. Njim je obljubljeno, da ne bo odpuščanja, dokler kriza ne mine. Kdo ve, mogoče zaradi tega oni molijo, da kriza traja čimdlje. Vsaj do pokojnine. Pa bo za to denar? To že ni več njihova skrb. O tem bo namesto Dinkića takrat razmišljal vodja Stranke združenih upokojencev Jovan Krkobabić.

 
 
 
 
back to top