IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Milan Ćulibrk: Čudežne volitve

26.05.2012
POGLED IZ SRBIJE
 
Piše: Milan Ćulibrk
 
 
Če si tega ni zaslužila že prej, bi Srbija morala sedaj dokončno vstopiti v Ripleyjevo rubriko "verjeli ali neˮ. Ne verjamem, da obstaja še kaka država, v kateri pred prihajajočo recesijo, ko padec beležita tako industrijska proizvodnja kot cenovni promet, izvoz in bruto družbeni proizvod, rastejo le – plače! In to ne v privatnem, ampak predvsem v javnem sektorju. Ki je po mnenju vseh tukajšnjih ekonomistov, a tudi mednarodnih finančnih institucij kot sta IMF in Svetovna banka, predimenzionirana in bi jo morali nemudoma racionalizirati. Povedano z navadnim besednjakom, spustiti bi ga morali na precej manjšo mero in kar je nekaj povsem samoumevnega - odpuščati odvečne, ki niti najmanj ne prispevajo k učinkovitosti državne uprave, javnih služb in podjetij. Tisto, kar se ni smelo zgoditi v nobenem primeru, se je v Srbiji zgodilo v prvem kvartalu. Kar je dokaz, da od vseh zakonov tukaj velja predvsem Murphyjev. Vsakemu zunanjemu opazovalcu niti več tednov, ki bi jih preživel ob temeljni analizi vseh makroekonomskih podatatkov, verjetno ne bi bilo dovolj, da raziščejo in razkrinkajo skrivnosti dvigovanja plač v Srbiji. To je nemogoča misija. Ker skrivnosti enostavno ni. Vse je jasno. Samo, da to nima nobene zveze z ekonomsko logiko.V Srbiji se vse začne in konča z volitvami. Da bi "podmazaliˮ glasovalno mašinerijo, je oblast zamižala na eno oko, ki budno spremlja predvsem prihodkovno stran proračuna. Zato je kot Kiklop z drugim očesom pazila, da nekdo iz javnega sektorja ne ostane s kratkimi rokavi. Epilog je znan. Plače v javnem sektorju so bile realno povečane za pet odstotkov v odnosu na prve tri mesece 2011. Da bo zlo večje, v nasprotju z dogovorom in obljubo IMF-u, da bo znižala število zaposlenih v administraciji za 10 odstotkov, je Vlada Srbije, ob splošni pomoči lokalnih oblasti, uspela povečati število zaposlenih v javnem sektorju za dva odstotka. Kdo ve, mogoče mislijo, da je to rešitev za rekordno raven nezaposlenosti, ki je v Srbiji dosegla skoraj 25 odstotkov. Podatki o rasti plač in številu zaposlenih v javnem sektorju, medtem ko se kriza stopnjuje in prehaja v novo, po nekaterih ocenah še težjo fazo, ne bi izzvali salvo kritik strokovne javnosti, če vse skupaj ne bi sovpadalo še z nekaterimi slabimi novicami. V prvem kvartalu je bil namreč BDP države za 1,3 odstotka nižji kot v istem časovnem obdobju leto prej in če se bo ta trend nadaljeval tudi v drugem trimesečju, bo Srbija v juliju morala tudi uradno razglasiti recesijo. Prav nobenemu od oblastnikov, kakopak, ne pade na pamet, da bi javnosti razložil, od kod denar za povišice v javnem sektorju. Oni so zaenkrat modro tiho. A namesto njih govorijo številke. Predvsem tista, ki potrjuje zle slutnje, da bo deficit proračuna mnogo večji od dogovorjenega z IMF-jem. Sicer pa, namesto da bi bil v prvih treh mesecih manjko v proračunu Srbije največ 26 milijard, je presegel 48 milijard dinarjev! S takim tempom bi zgolj centralna oblast do konca leta lahko poglobila proračunski deficit do ravni v višini skoraj dveh milijard evrov. To bi se lahko zgodilo, tudi če nova vlada, takoj ko se vzpostavi, ne začne z radikalnimi merami za povečanje prihodka in zmanjšanje nekaterih odhodkov v proračunu. Na roke ji(m) nameč ne gre niti padec industrijske proizvodnje v višini 5,9 odstotkov, kar je, ob vse globji krizi v Evropski uniji, na čigar tržišču Srbija dosega 60 odstotkov izvoznih prihodkov, upočasnilo tudi izvoz. Tako sta bila v prvem kvartalu 2012 prvič po daljšem času registrirana padec izvoza in rast uvoza, kar je zunanjetrgovinski deficit dvignilo na zaskrbljujočih 1,7 milijard evrov.Seznam negativnih pokazateljev je precej daljši. A so, kot kaže, vsi padli v vodo tisti trenutek, ko je namestnik premierja v odhajajoči vladi, in povsem zanesljivo tudi član bodoče srbske vlade, Ivica Dačić, na enem od predvolilnih zborov sporočil, da naslednja vlada "mora zvišati plače v javnem sektorju in vplivati na privatni sektor, da naredi enako”. Torej, mora! In če to "naredi” minister policije, bi rad videl nekega direktorja javnega podjetja, ki bo temu nasprotoval. Predvsem zaradi tega, ker bi večina to naredila tudi brez komande. 

 
 
 
 
back to top