IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 17.01.2018 || Manj ovir za GSO  |  Tuševa zvezdica se je danes začela v Ljubljani   |  Družba Mlino 77,6-odstotna lastnica Mlinotesta  |  Sejmi v organizaciji Pomurskega sejma leta 2018...  |  Pivovarni Laško in Pristopu priznanje PRO PR Awards  |  Evropska komisija predstavila strategijo za boj proti plastičnim odpadkom  |  Prihaja Dindr - aplikacija za iskanje partnerja prek hrane  |  Zaživel zakon o prepovedi oglaševanja alkohola  |  Skopski pazar nič več v poslovanju z marketi  |  Hrustljava novost - Manner Knuspino  |  Trgovina Snage brez embalaže bo na ljubljanski tržnici  |   EU za promocijo evropskih kmetijskih proizvodov 169 milijonov evrov  |  Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |   ||
   

Mi in Kitajci

01.08.2014
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
Verjetno vas je še veliko takih, ki se spominjate vicev iz naše bivše skupne države, v katerih so bili glavni junaki predstavniki bratskega naroda in Kitajci. Na primer, kaj bomo počeli s tolikšnim številom ljudi, če bomo šli z njimi v vojno in v zvezi s tem večna kitajska dilema, v katerem hotelu je nameščena naša vojska.
 
Sicer bi slednje vprašanje prišlo bolj prav v sedanjih časih, ki so drugačni in so zato aktualne tudi druge teme. Take kot so na primer investicije. Namesto vicem se sedaj bolj (ali manj) smejemo ob odgovorih na vprašanja, kaj bi počeli s kitajskimi investicijami. Še bolj pa na številne odgovore in analize, kako naj taka vlaganja sploh privabimo.
 
Nedavna informacija po azijski turneji vladne delegacije na čelu s predsednikom Nikolo Gruevskim na čelu se je glasila, da namerava kitajska skupina Weibo zgraditi tekstilno cono, v kateri bo zaposlenih 5.000 ljudi in ki bo seveda usmerjena izključno v izvoz. Vse analize kažejo na to, da bo postala Kitajska največja globalna ekonomska sila in da to pravzaprav že je. In da se bo krepila iz dneva v dan.
 
Tudi s takimi in podobnimi investicijami po svetu na malce „drugačen" način. Kot so pisali neki mediji, naj bi omenjeno kitajsko podjetje preko oznake „Made in Macedonia" osvajalo evropsko tržišče. In v zvezi s tem že krožijo šale na račun stopnje nezaposlenosti in tega, kaj se bo zgodilo, če bo vse to res, saj Makedonija vsaj na tem področju ostaja neslavni rekorder starega kontinenta. In zdaj se pojavljajo Kitajci.
 
Kaj bomo z vso našo nezaposlenostjo, če k nam pride še deset podobnih investicij? Mogoče bomo pa na koncu morali zaradi tega uvažati še Kitajce, da bodo pri nas delali? Obstajajo tudi taki, ki menijo, da podobne investicije samo dokazujejo, kako zaostajamo za modernim svetom. Glavna prednost, s katero se pri tem ponašamo, zadeva namreč izključno ceno naše delovne sile. In sodeč po neki drugi neugodni epizodi z nemško investicijo, okrog pogojev dela oz. neplačevanja ob nekem verskem prazniku, so pomisleki upravičeni.
 
Seveda gre ponovno v prvi vrsti za plačilo opravljenega dela zaposlenim, stopnjo eksploatacije in podobno. Kot so  zabeležili neki mediji: „Svetovne tovarne, a plače balkanske." Navkljub temu pa ostaja Kitajska upanje in še naprej predstavlja magnet za neposredne tuje investicije. V analizi fDI marketsa, ki so jo objavili nedavno, ugotavljajo, da so tuje „grinfild" investicije lani zrasle za 10,94 % oziroma od 557,58 milijarde dolarjev v letu 2012 na 618,62 milijarde dolarjev.
 
Kitajska je na tej lestvici uvrščena najvišje, in sicer s tujimi neposrednimi investicijami, vrednimi 64,14 milijona dolarjev, regija Azija-Pacifik pa je vodilna destinacija glede števila projektov, v katere je bilo vloženih 184,67 milijarde dolarjev. Na račun Evrope je šlo lani za 12,08 odstotka manj neposrednih tujih investicij. 
 
Nedavne informacije, da namerava kitajska skupina Veibo začeti z izgradnjo tekstilne cone, v kateri bo zaposlitev dobilo 5.000 ljudi, je samo potrditev novih globalnih trendov.


 
 
 
 
back to top