IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.10.2018 || Še štirje dnevi do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  V Konzumu razmišljajo o vstopu na makedonski trg  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo v četrtek, nato še eno v Melju  |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Lidl zaključil preventivno-izobraževalne delavnice o prometu  |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |   ||
   

Mi in Kitajci

01.08.2014
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
Verjetno vas je še veliko takih, ki se spominjate vicev iz naše bivše skupne države, v katerih so bili glavni junaki predstavniki bratskega naroda in Kitajci. Na primer, kaj bomo počeli s tolikšnim številom ljudi, če bomo šli z njimi v vojno in v zvezi s tem večna kitajska dilema, v katerem hotelu je nameščena naša vojska.
 
Sicer bi slednje vprašanje prišlo bolj prav v sedanjih časih, ki so drugačni in so zato aktualne tudi druge teme. Take kot so na primer investicije. Namesto vicem se sedaj bolj (ali manj) smejemo ob odgovorih na vprašanja, kaj bi počeli s kitajskimi investicijami. Še bolj pa na številne odgovore in analize, kako naj taka vlaganja sploh privabimo.
 
Nedavna informacija po azijski turneji vladne delegacije na čelu s predsednikom Nikolo Gruevskim na čelu se je glasila, da namerava kitajska skupina Weibo zgraditi tekstilno cono, v kateri bo zaposlenih 5.000 ljudi in ki bo seveda usmerjena izključno v izvoz. Vse analize kažejo na to, da bo postala Kitajska največja globalna ekonomska sila in da to pravzaprav že je. In da se bo krepila iz dneva v dan.
 
Tudi s takimi in podobnimi investicijami po svetu na malce „drugačen" način. Kot so pisali neki mediji, naj bi omenjeno kitajsko podjetje preko oznake „Made in Macedonia" osvajalo evropsko tržišče. In v zvezi s tem že krožijo šale na račun stopnje nezaposlenosti in tega, kaj se bo zgodilo, če bo vse to res, saj Makedonija vsaj na tem področju ostaja neslavni rekorder starega kontinenta. In zdaj se pojavljajo Kitajci.
 
Kaj bomo z vso našo nezaposlenostjo, če k nam pride še deset podobnih investicij? Mogoče bomo pa na koncu morali zaradi tega uvažati še Kitajce, da bodo pri nas delali? Obstajajo tudi taki, ki menijo, da podobne investicije samo dokazujejo, kako zaostajamo za modernim svetom. Glavna prednost, s katero se pri tem ponašamo, zadeva namreč izključno ceno naše delovne sile. In sodeč po neki drugi neugodni epizodi z nemško investicijo, okrog pogojev dela oz. neplačevanja ob nekem verskem prazniku, so pomisleki upravičeni.
 
Seveda gre ponovno v prvi vrsti za plačilo opravljenega dela zaposlenim, stopnjo eksploatacije in podobno. Kot so  zabeležili neki mediji: „Svetovne tovarne, a plače balkanske." Navkljub temu pa ostaja Kitajska upanje in še naprej predstavlja magnet za neposredne tuje investicije. V analizi fDI marketsa, ki so jo objavili nedavno, ugotavljajo, da so tuje „grinfild" investicije lani zrasle za 10,94 % oziroma od 557,58 milijarde dolarjev v letu 2012 na 618,62 milijarde dolarjev.
 
Kitajska je na tej lestvici uvrščena najvišje, in sicer s tujimi neposrednimi investicijami, vrednimi 64,14 milijona dolarjev, regija Azija-Pacifik pa je vodilna destinacija glede števila projektov, v katere je bilo vloženih 184,67 milijarde dolarjev. Na račun Evrope je šlo lani za 12,08 odstotka manj neposrednih tujih investicij. 
 
Nedavne informacije, da namerava kitajska skupina Veibo začeti z izgradnjo tekstilne cone, v kateri bo zaposlitev dobilo 5.000 ljudi, je samo potrditev novih globalnih trendov.


 
 
 
 
back to top