IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 18.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Mednarodna kreditna sposobnost

01.07.2016
Vsak med nami pozorno in bolj ali manj redno strukturira in z ustreznimi novostmi oz. podatki popolnjuje svoj delovni in osebni življenjepis, biografijo ali skrajšano CV (curriculum vitae).

Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
To je pomemben dokument pri zaposlovanju, napredovanju v poslu in karieri nasploh, strokovnem in znanstvenem izpopolnjevanju, institucionalni izmenjavi za sodelovanje na mednarodnih druženjih in konferencah. Obstajajo jasna in določena pravila, kako se življenjepis sestavi in kaj mora vsebovati. 
 
Statusno podoben dokument v času in okoliščinah, v katerih se nahajamo obstaja tudi za države, imenuje pa se mednarodni kreditni rating. Tako kot ga ima vsaka država, ga ima tudi vsako mesto, vsaka pokrajina, vsaka korporacija. Tak dokument kaže osnovne in bistvene podatke o stanju države, naroda, kogarkoli že.
 
Dohodek na posameznega prebivalca, rast BDP-ja, stopnjo inflacije, fiskalno (ne)ravnotežje – stanje proračuna in javnih financ, zunanje (ne)ravnotežje. Vse to je prikazano skozi bilanco plačevanja, višino zunanjega dolga itd.
 
Jasno je, da povečevanje dolga pomeni hkrati tudi povečevanje tveganja glede možnosti o (ne)izpolnjevanju obveznosti. Hkrati se s temi podatki preučuje gospodarski razvoj skozi zgodovino izpolnjevanja obveznosti. 
 
Če gospodarska rast ni na ustrezni ravni, postaja potem vprašljiva in visoko tvegana sposobnost odplačevanja prevzetih dolgov. In tako so stvari povezane naprej.
 
Ob teh t. i. objektivnih, (makro)ekonomskih kazalcih postaja vedno bolj pomembno tudi vprašanje skupne politične stabilnosti. Brez širšega okvirja o taki ustreznosti je namreč vprašljiva sposobnost in kapaciteta države za doseganje reform. Vprašljiva je tudi kapaciteta javne uprave za spodbujanje učinkovitejše uporabe sredstev skladov EU.
 
In vse to vpliva na pričakovano in potrebno stopnjo gospodarske rasti. Če ta ni na ustrezni ravni, postaja potem vprašljiva in visoko tvegana sposobnost odplačevanja prevzetih dolgov. In tako so stvari povezane naprej. Znotraj EU se je posebej v obdobju ekonomske krize pojavil cel niz pripomb na možno subjektivnost pri ocenjevanju (ratingu) posameznih držav članic, kar je pripeljalo do uvedbe posebne EU regulative o kreditnih sposobnostih in do pooblastila agencijam, ki to sposobnost ocenjujejo.
 
Te agencije morajo izpolnjevati določene zahtevana merila, od tega, da morajo delovati na ozemlju EU, do tega, da morajo svoje operacije opravljati v skladu s pravili zaščite pred možnimi trki interesov ter transparentnosti ocen in procesov priprave kreditne sposobnosti. Povedano in zapisano drugače. Postavlja se vprašanje.
 
Kdo pazi na paznike?! Še naprej lahko pričakujemo nadaljevanje nadzora dela agencij za spremljanje kreditne sposobnosti, posebej na finančnem področju. Republika Hrvaška se seveda trudi poboljšati svoj kreditni rating.
 
Gre predvsem za vprašanje odplačevanje dolga. Mar ni neumno, da se zapravljajo stotine milijonov in celo milijarde za plačevanje nadpovprečnih obresti, namesto da bi to porabili v zdravstvu, šolstvu, dvigovanju ravni javne učinkovitosti.
 
Po drugi strani bi lahko zmanjšali davke in tako okrepili konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.

 
 
 
 
back to top