IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 22.07.2017 || Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Odprli prvi Gomex v Sonti  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |  Amazon zavaroval novo storitev  |   ||
   

Mednarodna kreditna sposobnost

01.07.2016
Vsak med nami pozorno in bolj ali manj redno strukturira in z ustreznimi novostmi oz. podatki popolnjuje svoj delovni in osebni življenjepis, biografijo ali skrajšano CV (curriculum vitae).

Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
To je pomemben dokument pri zaposlovanju, napredovanju v poslu in karieri nasploh, strokovnem in znanstvenem izpopolnjevanju, institucionalni izmenjavi za sodelovanje na mednarodnih druženjih in konferencah. Obstajajo jasna in določena pravila, kako se življenjepis sestavi in kaj mora vsebovati. 
 
Statusno podoben dokument v času in okoliščinah, v katerih se nahajamo obstaja tudi za države, imenuje pa se mednarodni kreditni rating. Tako kot ga ima vsaka država, ga ima tudi vsako mesto, vsaka pokrajina, vsaka korporacija. Tak dokument kaže osnovne in bistvene podatke o stanju države, naroda, kogarkoli že.
 
Dohodek na posameznega prebivalca, rast BDP-ja, stopnjo inflacije, fiskalno (ne)ravnotežje – stanje proračuna in javnih financ, zunanje (ne)ravnotežje. Vse to je prikazano skozi bilanco plačevanja, višino zunanjega dolga itd.
 
Jasno je, da povečevanje dolga pomeni hkrati tudi povečevanje tveganja glede možnosti o (ne)izpolnjevanju obveznosti. Hkrati se s temi podatki preučuje gospodarski razvoj skozi zgodovino izpolnjevanja obveznosti. 
 
Če gospodarska rast ni na ustrezni ravni, postaja potem vprašljiva in visoko tvegana sposobnost odplačevanja prevzetih dolgov. In tako so stvari povezane naprej.
 
Ob teh t. i. objektivnih, (makro)ekonomskih kazalcih postaja vedno bolj pomembno tudi vprašanje skupne politične stabilnosti. Brez širšega okvirja o taki ustreznosti je namreč vprašljiva sposobnost in kapaciteta države za doseganje reform. Vprašljiva je tudi kapaciteta javne uprave za spodbujanje učinkovitejše uporabe sredstev skladov EU.
 
In vse to vpliva na pričakovano in potrebno stopnjo gospodarske rasti. Če ta ni na ustrezni ravni, postaja potem vprašljiva in visoko tvegana sposobnost odplačevanja prevzetih dolgov. In tako so stvari povezane naprej. Znotraj EU se je posebej v obdobju ekonomske krize pojavil cel niz pripomb na možno subjektivnost pri ocenjevanju (ratingu) posameznih držav članic, kar je pripeljalo do uvedbe posebne EU regulative o kreditnih sposobnostih in do pooblastila agencijam, ki to sposobnost ocenjujejo.
 
Te agencije morajo izpolnjevati določene zahtevana merila, od tega, da morajo delovati na ozemlju EU, do tega, da morajo svoje operacije opravljati v skladu s pravili zaščite pred možnimi trki interesov ter transparentnosti ocen in procesov priprave kreditne sposobnosti. Povedano in zapisano drugače. Postavlja se vprašanje.
 
Kdo pazi na paznike?! Še naprej lahko pričakujemo nadaljevanje nadzora dela agencij za spremljanje kreditne sposobnosti, posebej na finančnem področju. Republika Hrvaška se seveda trudi poboljšati svoj kreditni rating.
 
Gre predvsem za vprašanje odplačevanje dolga. Mar ni neumno, da se zapravljajo stotine milijonov in celo milijarde za plačevanje nadpovprečnih obresti, namesto da bi to porabili v zdravstvu, šolstvu, dvigovanju ravni javne učinkovitosti.
 
Po drugi strani bi lahko zmanjšali davke in tako okrepili konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.

 
 
 
 
back to top