IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 20.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Leseni paradižniki, rumen ajvar...

26.10.2013
Piše: Mirče Jovanovski, urednik Utrinskega vjesnika
 
Kaj se dogaja s proizvodnjo tradicionalnih makedonskih kmečkih izdelkov? Ali bomo na poti v  Evropsko unijo res izgubili domači okus na račun zunanjosti trajnosti paprike, paradižnika itd.
 
Ulice v skopskih naseljih konec septembra in v začetku oktobra dišijo po nečem posebnem. Prijetnem. Nepozabnem. Tako je vsako leto in je tudi letos. Ravno sedaj ko to pišem, je sezona izdelave ajvarja na vrhuncu. A tistega pravega, domačega ajvarja.  Kupci dobro ved, kaj je kvaliteta, kaj je pravi ajvar in kaj ni. To so dojeli tudi proizvajalci, ki pri proizvodnji uporabljajo preverjene recepte.
 
In so najboljša pot do potrošnikov. Potrdilo za pravo pot makedonskega ajvarja so  številne mednarodne nagrade domačih proizvajalcev. Naj se ve odkod je pravi ajvar. To dobro vedo tudi Makedonci, ki v velikem številu domačega pripravljajo tudi za svoje ozimnice in to kar doma. Pri ajvarju gre že za vprašanje časti.  In za dosego še boljše kvalitete in okusa se uporabljajo vsi pripomočki, da o krajih izdelave ne pišem. Za to pridejo prav tudi balkoni ali navadne kuhinje, če ni drugih boljših možnosti za lokacije.
 
Proces je nekaj posebnega. Kupujejo se vreče paprik (po možnosti iz Strumice) in nato se peče, lupi, melje, dodajajo primesi (sol, maslo...). In znova mesa, mesa in še enkrat meša. Ni čudno, da se tisti, ki ne poznajo procesa pridobivanja pravega ajvarja lahko ironično sprašujejo, kako je mogoče, da se iz tako "izmrcvarjene” paprike na koncu dobi tako zelo okusen proizvod. Skrivnosti ajvarja pač. A tudi v tem našem tradicionalnem izdelku in zaščitnem znaku makedonske kuhinje se skriva nevarnost. V semenu. Vedno redkeje namreč sadijo avtentično seme paprik, npr. strumiško. Nove sorte, ki prevzemajo primat so na pogled lepe, a gospodinje pravijo, da vsebujejo preveč vode. 
 
Ajvar bi lahko v prihodnosti spremenil bravo in okus. To jesen so v  strumiški regiji prvič proizvedli paprika rumene barve. Seme je bilo iz Italije, ob prvi trgatvi pa so pobrali kar 40 ton take paprike. Halo, rumeni ajvar! 
 
Kaj se dogadja s tradicionalnimi kmečkimi izdelki? Ali bomo na poti v Evropsko unijo izgubili domači okus? Poznavalci te možnosti ne izključujejo. Trgovci diktirajo drugačna pravila. Njim je pomembnejši izgled, barve in (dolgo)trajnost proizvoda. Taki izdelki namreč prinašajo več dobička od tistih, ki imajo odličen okus, a so s krajšim rokom trajanja.
 
Kmetijstvo je najvažnejša gospodarska veja v Makedoniji (ob tekstilni industriji in metalurgiji) od katere so odvisni tisoči in tisoči,  država pa vsako leto na tem področju donira milijone evrov v subvencijah (za naslednja leta so predlagali v ta namen rekordnih 140 milijonov evrov iz državnega proračuna). Mediji poročajo, da gre agrarni industriji dobro pri izvozu in da je bilo v prvem polletju  izvoženih  279.000 ton kmečkih izdelkov s čimer naj bi kmetje zaslužili 234 milijonov evrov. To je okrog 10 odstotkov več kot lani.
 
V takem ritmu lahko na koncu leta  računamo na 400 milijonov dolarjev prihodkov na račun izvoza sadja, zelenjave in živalskih izdelkov.   

 
 
 
 
back to top