IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.09.2018 || Prenovljeni Center Vič potrošniško izkušnjo dviguje na novo raven  |  Malce nižje cene goriv   |  Rekordnih 170 vrst piva na jesenskem Pivo & Burger Festu  |  Plasta lastništvo v Tovarni olja Gea povečala na 92 odstotkov  |  Akcija:"Imam svojo vrečko!"  |  Še 1 dan za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Tesco odprl prvi trgovini Jack's  |  Izdelki za daljši občutek sitosti debitirali v trgovinah Morrisons  |  Jelena Jazić nova direktorica agencije McCann Beograd  |  Delhaize začel z novim formatom trgovine s ponudbo sveže hrane   |  6.5% povečanje prodaje organske hrane in pijače  |  Lidl postavil zbiralne košare za živali v stiski  |  Lepši časi za proizvajalce rezancev  |  Gorenje predstavilo nove pralne in sušilne stroje WaveActive  |  Direktor Beiersdorfa bo v kratkem postal Belgijec De Loecker  |  Eurospin po Italiji in Sloveniji kmalu tudi na Hrvaškem   |  Brantuša:"Spar prihaja v Srbijo!"  |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |   ||
   

Kupec je kralj, Ejaz je mrtev

30.08.2016
Nedavno sem na tem mestu opisoval dogodivščine nemškega hotelirja Olafa Feuersteina, ki se je odločno (in odlično) soočil z izzivom rastoče nestrpnosti svojih strank do hotelskega osebja nenemškega videza. 
 
Avtor: Igor E. Bergant
 
"Kupec je kralj, vendar se mora temu primerno tudi vesti,” je razvil priljubljeno nemško geslo. Ko smo že pri kupcu kot kralju. Morda niste vedeli, a nemški trgovski rek (v originalu "Kunde ist König.”) je pred nekaj več kot dvema desetletjema navdahnilo tudi ustanovitelje nemškega diskontnega ponudnika tekstilnih izdelkov, ki so podjetje poimenovali Kik – po začetnicah omenjenega gesla.
 
KiKu gre dobro, v Evropi zaposluje približno 23 tisoč ljudi, ima okroglo 3300 trgovin (od tega nekaj manj kot 50 v Sloveniji), letni promet pa je leta 2014 presegel 1,7 milijarde evrov (v Sloveniji 28 milijonov). Ko gre za cenejša oblačila in tekstil nasploh, je KiK tudi pri nas eden najpriljubljenejših ponudnikov, sploh, ker trgovino uspešno seli na splet.
 
KiK je tipičen predstavnik novodobnega globalnega kapitalizma: hitro rastoč, uspešen, dostopen in – do kupca – poudarjeno prijazen, predvsem cenovno. Navznoter je drugače: KiK je bil v minulih letih večkrat predmet raziskovalnih prispevkov novinarjev uglednih časopisov in elektronskih medijev, zlasti zaradi poslovnih praks do zaposlenih (v Nemčiji jih je 90 odstotkov žensk).
 
KiK je bil na sodišču zaradi očitka "plačnega dumpinga” (šele potem so delavcem zagotovili "minimalec”), vohunjenja za zaposlenimi (predvsem njihovim gmotnim stanjem, tistih z denarnimi težavami so se želeli znebiti), zaradi neupoštevanja protipožarne varnosti (stranske izhode iz poslovalnic so namerno zapirali), v Avstriji so več let preprečevali oblikovanje delavskega sveta ter odpuščali in šikanirali pobudnike, KiK pa ima po tradiciji težave tudi zaradi problematične kakovosti nekaterih izdelkov, zlasti zaradi vsebnosti kemikalij.
 
Slednje je povezano s KiKovimi dobavitelji v Aziji, zaradi česar je nemško podjetje prav tako na javnem tnalu. Predvsem zaradi neznosnih delovnih razmer in izkoriščevalskih plač v dobaviteljskih tovarnah v Turčiji, na Kitajskem, Indiji, Bangladešu in v Pakistanu. Tudi v tekstilni tovarni Rana Plaza v Bangladešu, ki se je sesula leta 2013 in pod seboj pokopala 1100 žrtev, so delali za KiK. Leto prej je v Pakistanu v požaru kletne tekstilne tovarne, ki je 70 odstotkov celotne proizvodnje dobavljala KiKu, umrlo 260 ljudi.
 
Večinoma zaradi strahovito pomanjkljivih protipožarnih varnostnih določil in zaprtih prehodov (menda zato, da bi zaposlenim preprečevali kraje). V tem požaru je umrl tedaj 17-letni Ejaz Khatoon, ki je štiri leta garal v tej tovarni (za 70 evrov mesečno ob šestdnevnem tedenskem delavniku po 12 ur). Skupina obupanih svojcev žrtev te nesreče, med njimi tudi Ejazova mati Saeeda, so na deželnem sodišču v Dortmundu vložili odškodninsko tožbo proti podjetju KiK, ki bi po njihovem mnenju kot glavni naročnik tovarne v Pakistanu moral nositi soodgovornost za varnost delavcev. Gre za prvo tovrstno tožbo v Nemčiji. Morebitna sodba v prid tožnikov bi utegnila bistveno vplivati na poslovno prakso KiK-a in podobnih podjetij, ne le v Nemčiji.
 
Seveda ne preseneča, da Saeede Khatoon med obiskom Nemčije, kjer je bila zaradi pričanja, ni sprejel nihče od poslovodstva KiKa. A želji za srečanje so se vztrajno (in nerodno) izmikali in na koncu izmaknili tudi predstavniki delavskega sveta podjetja, kar je lahko simbol pomanjkljive solidarnost med poraženci globalizacije v tretjem svetu in poraženci v prvem.
 
To zgodbo so nedavno slikovito opisali v najvplivnejši in najbolj verodostojni nemški reviji Der Spiegel. KiK bržkone ni najslabši primer. Vsekakor pa ni edini. Simbolično je predvsem njegovo ime: Kupec je kralj. Treba pa se je – tudi pri nas – vprašati: za kakšno ceno?

 
 
 
 
back to top