IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 24.11.2017 || 90 odstotkov potrošnikov slovensko hrano ocenjuje kot kakovostno  |  Tescove lastne blagovne znamke velika uspešnica  |  Spar se vrača v Grčijo  |  Nova 60. številka revije InStore že v tiskarni  |  Veliki sempler "Lahkonočnicam" A1 Slovenija in Grey Ljubljana  |  Parlament potrdil zaprtje trgovin ob nedeljah  |  Podjetje Paradajz pred širitvijo  |  Amazonovi delavci so si za stavko izbrali črni petek  |  Jana kolagen beauty izbrana za inovacijo leta 2017  |   Mercator dobaviteljem predstavil strategijo nadaljnjega sodelovanja  |  Hofer se počasi približuje Engrotušu  |  Pozeba povzročila skoraj 47 milijonov evrov škode  |  Zaključena četrta FMCG konferenca revije InStore v Beogradu  |  Prilepska pivovarna z dobičkom  |  Za nagrade Sempler se poteguje 40 finalistov  |  Migros z naložbo v hladilne omarice   |  Ponosni na 60 let Mlekarne Planika (FOTOREPORTAŽA)   |  Pričenja se nova izvedba tekmovanja Effie Slovenija 2018  |  Lidl del prodaje od linije Deluxe namenja za URI Soča (VIDEO)  |  Dia izdelke verige Clarel ponuja prek Amazona  |   ||
   

Kulturna evolucija

09.08.2013
Piše: doc. dr. Samo Uhan (FDV) 
 
Živimo v času, ko skorajda ne mine dan, da ne bi skupaj z diagnozo "družbenega stanjaˮ dobili tudi "ad hocˮ rešitev za bodoči družbeni razvoj. V Sloveniji, predvsem pa v delu njene politike in ekonomske stroke, je bilo dolgo časa prisotno enačenje družbenega razvoja z ekonomsko rastjo. Strategija razvoja Slovenije kot prvo prioriteto omenja konkurenčnost gospodarstva in hitrejšo gospodarsko rast, četudi je res, da hkrati kot družbeni cilj navaja izboljšanje kakovosti življenja in blaginje.
 
V pripravah za novo strategijo sicer že lahko najdemo tudi potrebo po razpravi o vrednotah, vendar se le-ta odmika v prihodnost, češ, da se navade, norme in vrednote spreminjajo zelo počasi. Vprašamo se lahko ali ni ravno počasnost spreminjanja razlog, da je treba to tematiko postaviti v ospredje? Postavljanje razvojnih ciljev in prioritet bi moralo biti v največji meri prav vprašanje vrednot. Sodobne študije družbenih sprememb izhajajo predvsem iz t.i. teorije modernizacije.
 
V tem pogledu se proces modernizacije povezuje s specifičnimi kulturnimi ekonomskimi in političnimi spremembami, za katere je značilen zlasti prehod od tradicionalnih vrednot k vrednotam racionalno-legalne oblasti. Proces "kulturne modernizacijeˮ je potekal vzporedno z industrializacijo, urbanizacijo, množičnim izobraževanjem in skokovito ekonomsko rastjo (nekje do druge polovice 20. stoletja), kar je vplivalo na uveljavljanje vrednot, ki ne temeljijo več na tradicionalni vrednotni in moralni shemi z družino in cerkvijo v središču, temveč na državi in njenih političnih institucijah. Če je proces modernizacije povezan s skokovito ekonomsko rastjo, pa se proces post-modernizacije povezuje s težnjo po maksimiranju kakovosti življenja.
 
V zadnjih 30. letih je prišlo zlasti v visoko razvitih državah blaginje do tako imenovanega postmodernega kulturnega preobrata - sindroma sprememb, ki ga obeležuje nov nabor vrednot, izoblikovanih v razmerah ekonomske (socialne) in fizične varnosti.

Uveljavijo se t.i. emancipatorne vrednote, v ospredju katerih je posameznik, njegova svoboda, samoizpolnitev in ustvarjalno delo, prosti čas, socialni stiki, široka družbena participacija ter strpnost do različnosti v načinu življenja nasploh. Številne študije, najbolj znana je Inglehartova, dokazujejo, da na nastanek takšne orientacije ekonomska rast nima več neposrednega vpliva, pač pa izoblikovana demokratična kultura teh držav.
 
Govorimo o kakovostno drugačnem sistemu vrednot in prepričanj, kar se kaže v tem, kako ljudje gledajo na življenje in kaj od njega pričakujejo. Novi sistem vrednot    pa ni zgolj posledica družbenih sprememb, pač pa prav v tolikšni meri te spremembe sooblikuje. Seveda si v teh zaostrenih "recesijskihˮ časih ni težko predstavljati argumentov, ki tovrstni "filozofijiˮ očitajo nekritični idealizem in odsotnost empirične podlage. Pa vendar so ravno v tem pogledu konkretni podatki najbolj zgovorni.
 
Če se osredotočim na Slovenijo (pri čemer podatki za sosednje države ne odstopajo bistveno) nas odgovori iz najnovejše svetovne raziskave vrednot (World Value Survey) prepričajo v utemeljenost "postmoderneˮ teze. Med vsemi merjenimi vrednotami je ravno v naboru postmodernih vrednot v 20-letnem obdobju mogoče zaznati najbolj očiten premik. Samo za ilustracijo: delež respondentov, ki v delu vidijo najbolj pomemben dejavnik posameznikove samorealizacije in kakovosti življenja se je tako rekoč prepolovil, hkrati pa se je za polovico povečal delež tistih, ki na prvo mesto postavljajo pomen prostega časa.
 
Kaj nam še sporočajo podatki iz omenjene raziskave? Predvsem to, da je ekonomska razvitost družbe nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za družbeni razvoj, če ga razumemo v smislu doseganja kakovosti življenja. Poglobljena analiza, ki vključuje tudi "trde podatkeˮ, razkrije, da na družbeni razvoj izrazito negativno vpliva omajana integriteta sistema in nizko zaupanje v delovanje institucij, medtem ko "razvojni pospešekˮ zagotavljajo prav zgoraj omenjene emancipatorne vrednote. Preveč optimistično za današnji čas? 

 
 
 
 
back to top