IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Kratkotrajni optimizem

14.03.2013
Piše:    Milan Ćulibrk, urednik v NIN-u
 
 
Evforija srbskih uradnikov je trajala le nekaj dni, potem ko je bil na koncu januarja javni dolg prvič po štirih letih za 125 milijonov evrov manjši kot mesec prej. Medtem ko so se davčni zavezanci čudili, kako je lahko vladi uspelo javni dolg zmanjšati s 17,67 na 17,55 milijard evrov, se je država sredi januarja z izdajo novih evroobveznic spet zadolžila za novih 1,5 milijarde dolarjev. Srbija se je torej spet vrnila na staro, dobro vhojeno pot, na koncu katere pa se namesto ciljnega traku vidi nova psihološka meja javnega dolga v vrednosti 20 milijard evrov, ki bi jo lahko dosegli že do konca brezupnega leta 2013.Strah pred takšnim scenarijem se je le še povečal, potem ko je javni dolg praktično čez noč poskočil na 18,7 milijarde evrov oziroma na približno 65 odstotkov BDP-ja, medtem ko je število zaposlenih iz leta v leto manjše. Na koncu leta 2008 je bil vsak izmed dveh milijonov zaposlenih prebivalcev dolžen za približno 4390 evrov. V le nekaj več kot štirih letih se je ta dolg več kot podvojil in trenutno znaša 10.180 evrov na zaposlenega.
 
Nadaljnja analiza pravi, da bi se moral leta 2008 za predčasno odplačilo celotnega dolga vsak zaposleni državljan odreči 12,5 mesečnim honorarjem, zdaj pa se je to povečalo na kar 26,7 povprečnih plač. Tudi če hipotetično do junija 2015 nihče izmed njih ne bi dobil niti dinarja, se država še zmeraj ne bi uspela razdolžiti, ker bi dolg v tem obdobju narasel zaradi obračuna obresti.
 
Zdi se, da je to veliko boljši pokazatelj razmer krize javnega dolga od golega dejstva, da je njegov delež v BDP narasel na 65 odstotkov. Zlasti zato, ker ta podatek nekateri uporabljajo za relativizacijo nastale težave dolga, ob katerem navajajo primere Italije, Grčije, Japonske - torej držav, v katerih je delež javnega dolga med 120 in 200 odstotki BDP-ja. To naj bi bil dovolj dober dokaz, da Srbiji ne grozi dolžniška kriza in da ne bo prišla na rob bankrota niti v primeru, če v prihajajočem obdobju nadaljuje z zadolževanjem. S takšnim apatičnim pristopom bo Srbija zelo težko prebrodila težave. Še posebej zato, ker je velik del tega denarja dejansko "pogoltnjen”.Edino pozitivno pri novici o novem zadolževanju je to, da se drži obljuba in ta denar izkoristimo za vrnitev dela starih dolgov. To še posebej velja za tistega v znesku 693 milijonov evrov londonskemu klubu, ki so mu do izteka odplačevanja (leto 2024) fiksirali obrestno mero na 6,75 odstotkov.
 
Od leta 2008 se je javni dolg na zaposlenega povečal s 4390 na 10.810 evrov. Zato bi se zdaj vsak posamezni zaposleni prebivalec za odplačilo javnega dolga moral odreči kar 26,7 mesečnim plačam. Tudi če do junija 2015 nihče izmed teh zaposlenih ne bi dobil niti dinarja, se Srbija še zmeraj ne bi uspela razdolžiti.



 
 
 
 
back to top