IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Ko tišina postane glasba prihodnosti

23.12.2013
Avtor: Kenan Uštović

Nedavno sem si ogledal film Margin Call režiserja J. C. Chandorja, ki prikazuje dogajanje na sedežu investicijske banke v New Yorku. Film se začenja z odpustitvijo delavca zaradi varčevanja. 
 
Eden od odpuščenih delavcev je prišel do zanimivih informacij, ki se nanašajo na analizo bančnega sistema. Zaključek analize je v tem, da bodo investicije te banke postale zelo kmalu brez vrednosti in da je treba reagirati takoj. Dogajanje prikazuje obnašanje nekega bančnega sistema, pri katerem se zavedajo, da bodo s svojimi dejanji začeli s spreobrnitvijo svetovne ekonomske krize.
 
Name je še največji vpliv pustil Jeremy Irons, ki igra vlogo Johna Tulda, CEO in predsedujočega člana uprave banke. V enem od odlomkov filma je na sestanku vprašal ostale direktorje, če sploh poznajo njegovo funkcijo in ali vedo, zakaj je ravno on CEO. Pojasnil jim je, da zato, ker zna za razliko od ostalih predvidevati, kaj se bo zgodilo čez teden, mesec ali eno leto.
 
Uporablja metafore, svetovno ekonomsko-poslovno okolje pa enači z glasbo. Pove jim, da zaradi tega, kar se bo zgodilo tisti večer, v prihodnosti glasbe ne sliši več. Vsepovsod naj bi bila le še tišina, s tem pa je mislil na posledice potez in dejanj, ki jih bo naredil, in po katerih se bodo pojavili veliki problemi oziroma svetovna ekonomska kriza. Sprejme odločitev, da banka začne prodajati delnice, za katere trenutno samo oni vedo, da niso vredne niti piškavega groša. Zaveda se, da bo to načelo njegov ugled in ugled njegovih zaposlenih, da bo za vedno izgubil zaupanje svojih kupcev, a da bo vsega tako ali tako kmalu konec in da je sedaj edini cilj, da zaslužijo čim več denarja.
 
Prvi zanesljivo ne moremo biti v nobeni panogi, pametnejši še manj in zato smo obsojeni na to, da varamo druge, da bi preživeli. V nasprotnem primeru ne bi preživeli sami.
 
 
Druga scena, ki je name pustila velik vtis, je trenutek, ko glavni junak pove naslednje: "Obstajajo trije načini, kako obstati v tem poslu: biti prvi, biti pametnejši ali varati.ˮ Menim, da precej bosanskih poslovnežev razmišlja ravno tako. S tem, da imajo opravičila, zakaj ne morejo poslovati v skladu s prvima dvema načinoma. BiH je namreč majhno tržišče in nikakor ni moč pričakovati, da bi bili v nečem prvi. Mi smo v tem svetu samo mali ljudje, ki nimajo možnosti biti prvi.
 
A ko tako pogledamo še na  domače okolje, pridemo do ugotovitve, da večina ljudi razmišlja na način, češ da drugačen začetek ni mogoč. In to iz dveh razlogov. Prvi je, da je "zanesljivo več pametnejših od meneˮ, drugi pa, da "tega ne potrebuje nihče.ˮ Ravno taka razloga nam sploh ne dopuščata možnosti, da bi sploh razmišljali o tem, da bi bili lahko prvi v čemerkoli. Drug način poslovanja je, da smo pametnejši, a o tem primeru se ne da niti govoriti in še manj razpredati. Bosanec je po pravilu neumen, tudi veliko vicev obstaja na njegov račun. Napaka je, da se pogostokrat ocenjujemo za neumne. Tako lahko mirno preskočimo tudi ta drugi način.
 
Ostane samo še tretja možnost. Da drug drugega varamo, da varamo narod, državo, prijatelje ... Prvi zanesljivo ne moremo biti v nobeni panogi, pametnejši še manj in zato smo obsojeni na to, da varamo druge, da bi preživeli. V nasprotnem primeru ne bi preživeli sami. Kaj hočemo? Drugega načina za preživetje pač nimamo. In tako že dvajset let ...

 
 
 
 
back to top