IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 18.10.2018 || Še 7 dni do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo naslednji četrtek, nato še eno v Melju  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |  Ruski diskonter Torgservis vstopa v Nemčijo  |  Bosna in Hercegovina velika uvoznica piva, a poraba je manjša  |  Ljubljanske mlekarne želijo odkupiti več ekološko pridelanega mleka  |  Znani so finalisti 25. Zlatega bobna  |  Obravnava o Todorićevi izročitvi na londonskem sodišču do konca tedna  |   ||
   

Ko tišina postane glasba prihodnosti

23.12.2013
Avtor: Kenan Uštović

Nedavno sem si ogledal film Margin Call režiserja J. C. Chandorja, ki prikazuje dogajanje na sedežu investicijske banke v New Yorku. Film se začenja z odpustitvijo delavca zaradi varčevanja. 
 
Eden od odpuščenih delavcev je prišel do zanimivih informacij, ki se nanašajo na analizo bančnega sistema. Zaključek analize je v tem, da bodo investicije te banke postale zelo kmalu brez vrednosti in da je treba reagirati takoj. Dogajanje prikazuje obnašanje nekega bančnega sistema, pri katerem se zavedajo, da bodo s svojimi dejanji začeli s spreobrnitvijo svetovne ekonomske krize.
 
Name je še največji vpliv pustil Jeremy Irons, ki igra vlogo Johna Tulda, CEO in predsedujočega člana uprave banke. V enem od odlomkov filma je na sestanku vprašal ostale direktorje, če sploh poznajo njegovo funkcijo in ali vedo, zakaj je ravno on CEO. Pojasnil jim je, da zato, ker zna za razliko od ostalih predvidevati, kaj se bo zgodilo čez teden, mesec ali eno leto.
 
Uporablja metafore, svetovno ekonomsko-poslovno okolje pa enači z glasbo. Pove jim, da zaradi tega, kar se bo zgodilo tisti večer, v prihodnosti glasbe ne sliši več. Vsepovsod naj bi bila le še tišina, s tem pa je mislil na posledice potez in dejanj, ki jih bo naredil, in po katerih se bodo pojavili veliki problemi oziroma svetovna ekonomska kriza. Sprejme odločitev, da banka začne prodajati delnice, za katere trenutno samo oni vedo, da niso vredne niti piškavega groša. Zaveda se, da bo to načelo njegov ugled in ugled njegovih zaposlenih, da bo za vedno izgubil zaupanje svojih kupcev, a da bo vsega tako ali tako kmalu konec in da je sedaj edini cilj, da zaslužijo čim več denarja.
 
Prvi zanesljivo ne moremo biti v nobeni panogi, pametnejši še manj in zato smo obsojeni na to, da varamo druge, da bi preživeli. V nasprotnem primeru ne bi preživeli sami.
 
 
Druga scena, ki je name pustila velik vtis, je trenutek, ko glavni junak pove naslednje: "Obstajajo trije načini, kako obstati v tem poslu: biti prvi, biti pametnejši ali varati.ˮ Menim, da precej bosanskih poslovnežev razmišlja ravno tako. S tem, da imajo opravičila, zakaj ne morejo poslovati v skladu s prvima dvema načinoma. BiH je namreč majhno tržišče in nikakor ni moč pričakovati, da bi bili v nečem prvi. Mi smo v tem svetu samo mali ljudje, ki nimajo možnosti biti prvi.
 
A ko tako pogledamo še na  domače okolje, pridemo do ugotovitve, da večina ljudi razmišlja na način, češ da drugačen začetek ni mogoč. In to iz dveh razlogov. Prvi je, da je "zanesljivo več pametnejših od meneˮ, drugi pa, da "tega ne potrebuje nihče.ˮ Ravno taka razloga nam sploh ne dopuščata možnosti, da bi sploh razmišljali o tem, da bi bili lahko prvi v čemerkoli. Drug način poslovanja je, da smo pametnejši, a o tem primeru se ne da niti govoriti in še manj razpredati. Bosanec je po pravilu neumen, tudi veliko vicev obstaja na njegov račun. Napaka je, da se pogostokrat ocenjujemo za neumne. Tako lahko mirno preskočimo tudi ta drugi način.
 
Ostane samo še tretja možnost. Da drug drugega varamo, da varamo narod, državo, prijatelje ... Prvi zanesljivo ne moremo biti v nobeni panogi, pametnejši še manj in zato smo obsojeni na to, da varamo druge, da bi preživeli. V nasprotnem primeru ne bi preživeli sami. Kaj hočemo? Drugega načina za preživetje pač nimamo. In tako že dvajset let ...

 
 
 
 
back to top