IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 25.03.2017 || Peta sezona gurmanskih dogodivščin z Odprto kuhno   |  Dobre letošnje napovedi prodaje na drobno  |  ZANIMIVOST: Albert Heijn z Youtube kanalom  |  Europark odslej ponuja tudi trgovino iStyle  |  V štajersko prestolnico prihaja nova dm prodajalna  |  Paloma povečala prodajo na 86,7 milijonov evrov  |  Lidl daje največ za oglaševanje  |  Tesco prodaja vedno več organskega  |  Nagradna igra Lidl Slovenije ob 10. obletnici delovanja   |  Nova velika nagrada za Sparovo akcijo “Štartaj Slovenija”   |   Lidl tudi v Pirotu  |   Prihaja polna noč popustov v Cityparku  |  Amazon prevzel največjega spletnega trgovca na Bližnjem vzhodu  |  Znane so najboljše restavracije po izboru Diners Cluba  |  Voda je tekoče zlato  |  Nova linija za stekleničenje Prolom vode  |  Mercadona povečala prednost pred ostalimi trgovci  |  Nestea se vrača pod okrilje Nestléa  |  Aldi kmalu začenja s poslovanjem v Italiji  |  Prenovljeni Tuš supermarket Ptuj odprl svoja vrata  |   ||
   

Kjer so doma izdelki iz sončnega Balkana

24.11.2014
V Ljubljani ima Makedonija Trade odprti dve trgovini. Leta 92' so ob svojem nastanku, na naslovu Nove Fužine 33, odprli prvo trgovino in skladišče, pred dvema letoma pa so podobno storili tudi v Mercatorjevem centru v Novih Jaršah, na Beblerevem trgu 2. 
 
Avtor: Igor Đurović
 
Izkušeni trgovec in lastnik Makedonija trade trgovine d.o.o. je Trajče Andonov, ki je že drugi mandat tudi v vodstvu trgovinske zbornice Slovenije. "Trenutno je v našem podjetju zaposlenih 7 ljudi, če ne štejem sebe kot upokojenca (smeh). Še vedno hčerki Biljani pri vodstvu in organizaciji precej pomagam. Ne gre za to, da jim ne bi zaupal, a ker sem že predolgo v tem poslu, bi mi bilo upokojensko življenje čez noč dolgočasno. Sicer pa imamo precej načrtov z možnim odpiranjem novih  trgovin in uvozom izdelkov iz Balkana in obratno iz Slovenije."
 
Trgovina v Novih Jaršah se razprostira na 55, v Fužinah na 200 m2, v ponudbi imajo cca. 1000 različnih izdelkov, a njihove želje, ki pa bodo kaj kmalu postale tudi realnost so, da nameravajo v kratkem odpreti vsaj tri nove trgovine. V družini Andonov namreč še največ razmišljajo o postopni vnovični preusmeritvi v maloprodajne vode, kamor se nameravajo pravzaprav zgolj vrniti, saj so bili pred slabimi dvajsetimi leti s trgovinami na drobno že med največjimi.  
 
Njihov slogan se glasi:Izbrani proizvodi sončnega Balkana, ki se ga je domislila ravno Trajčeva hči, Biljana Andonova, univerzitetna diplomirana ekonomistka in izvršna direktorica podjetja. Kljub mladosti ima tudi ona že precej izkušenj v trgovini. "Kako jih ne bi imela? Ob očetu sem se v ta posel enostavno zaljubila in sem nekako zraven že od malih nog. Delala bi lahko tudi v Mercatorju, a se pred leti za njihovo ponudbo, nisem odločila. Veliko večji izziv mi predstavlja naše podjetje, Makedonija trade in pa dve trgovini, ki jih imamo zaenkrat. Kmalu bomo odprli še kako..." O načrtih glede odpiranja novih trgovin v bližnji prihodnosti si oba Andonova vsaj ob pogovoru, ki smo mu bili prisotni, še nista edina. Predvsem glede lokacij še ne, a kar zadeva način izvedbe je vse jasno in jima idej ne manjka.
 
"V naših trgovinah želimo imeti na enem mestu dodano vrednost v izdelkih, ki so ekskluzivni in nekaj posebnega. Naša ciljna skupina niso samo Makedonci, Bosanci, jugonostalgiki in ostali prišleki z Balkana ampak tudi domačini, saj želimo Slovencem ponuditi nekaj več.Sedaj imamo zaenkrat res samo dve trgovini, a v devetdesetih letih je bilo obdobje, ko smo imeli ob restavraciji na Celovški v Lipi (8 let), oziroma v desetih trgovinah, skoraj 80 zaposlenih. Od teh trgovin  so bile tri naše. V Fužinah,  Mariboru in v Kranju na Planini. Ob tej, ki dela od začetka v Novih Fužinah, so bile še tri trgovine v Ljubljani in sicer v BTC-ju, Šiški in za  Bežigradom, tri v Mariboru, na Jesenicah..."
 
Potem so se (tudi njim) zgodili razni pritiski s položajev monopolistov,  ko je npr. Zoran Janković s svojim hitro rastočim Mercatorjem med ostalim prevzel t.i. trojček: ERO, Vele Napredek Domžale in Živila iz Kranja in se je pred MT pojavila dilema oz. vprašanje. Ali se bodo še naprej ukvarjali z maloprodajo in šli v boj z velikimi ali pa se bodo usmerili v distribucijo in zastopstvo?

"Dodeljeni smo bili Živilom, s katerimi bi morali skleniti pogodbo, a je potem vendarle nismo, saj smo se odločili oziroma smo bili kar nekako prisiljeni, da se ukvarjamo le še z distribucijo in ne več z maloprodajo. Njihov direktor je bil takrat Brane Remic, katerega oče je pri meni nekoč v KŽK-ju celo delal in ravno z njim sem v iskrenem pogovoru prišel do odločitve, da smo v roku treh mesecev vse trgovine, z izjemo Fužin, zaprli. Šlo je za enostavno zapiranje konkurence, " je iskreno obudil spomine Andonov.
 
MT ne predstavlja samo Makedonije

Podjetje MT je bilo ustanovljeno leta 1993. Ukvarjajo se s trgovinsko dejavnostjo oz. uvozom iz izvozom v Slovenijo iz naslednjih držav: Makedonije, Bolgarije, Turčije, Bosne... Predvsem med živili izstopajo vino, sir, zelenjava, sladkarije. V prvi vrsti gre za znane izdelke in blagovne znamke med katerimi so najbolj izpostavljeni naslednji: Refošk MT, Lutenica MT, Ajvar MT, Vranac MT, , Kaškaval MT, Pečena paprika in še marsikaj z njihovim logotipom - MT. Tu so še: Tetovec (fižol), Strumička mastika (pijača), Kočanski riž, ratluk, vložnine (rdeči program), baklave oz tulumbe iz BiH itd. Sodelujejo s številnimi trgovinskimi verigami pri nas (Sparom, Mercatorjem, E.Leclercom, Jagrosom, Tušem, Famo…). Po drugi strani pa v svojih trgovinah namenijo kar 40 odstotkov prostora hišnemu tekstilu (od spodnjega perila do oblačil…), dodatke k prehrani itd. Ob tem izvažajo tudi številne slovenske izdelke, sodelujejo pa s cca. 15 slovenskimi kmetijskimi zadrugami (Metliko, Trebnjim, Krškim itd.), prodajajo pa vse, kar je zanimivo in kvalitetno, tudi njihove cepiče za vinograde. So zastopniki znanih podjetij kot so: Evropa Skopje, Skovina, Banyolina, Swissliona,Vispaka, Grozda, Pivke…
 
Zelo pomemben v njihovi zgodovini je še en "prelomen" datum. " 1.maja 2004, ko je Slovenija vstopila v EU.  "Do tega datuma  je bilo razmerje uvoza in izvoza 1:1,  kar smo uvažali, smo tudi izvozili v enakovrednem razmerju. Npr. prašek jolly iz Hrastnika, ali kak mehčalec, prašek od Teola in v drugi smeri karkoli z juga. To so bili časi (smeh)," pove kot bi bilo včeraj Andonov in se v nizu zanimivih spominov dotakne še enega.  
 
"Argete mogoče ne bi bilo, če ne bi bilo nas. Še dandanes nam to priznava tedanji glavni direktor Droge g.Čačovič. Namreč naše zasluge za prodor Argete na tamkajšnji trg, ko smo jim pomagali tudi tako, da smo dobaviteljem priporočali, da so kupovali 50 in 100 gramske Argete. Jože Sila mi je enostavno dejal: "Trajče, moraš vzeti te Argete, saj so dobre in ti ne bo žal in res so jih v Makedoniji takoj izvrstno kupovali in potem tudi naprej na ostalem Balkanu Kakorkoli že. Z vstopom v EU se je v Sloveniji trg začasno zaprl in mnogi so menili, a izdelkov iz juga ne bo več oz.obratno , a so se zmotili. O pogovoru v E.Leclercu sedm v to na zanimiv način prepričal Francoze (smeh)."
 
V MT želijo, da bi bili v Sloveniji še naprej prepoznavni  kot uvozniki makedonskih oz. balkanskih izdelkov in da ne bi bili omejeni le na prehrano tudi kar zadeva slovenske izdelke. S svojo maloprodajno verigo so to v devetdesetih enkrat  že dosegli in sedaj nameravajo to ponoviti. "Tedaj smo prišli do pritiskov in da želenega ne smemo imeti, v naših trgovinah pa smo želeli le omogočiti čim več izdelkov iz Makedonije. Tako željo imamo sedaj ponovno, ko tega pritiska ni več. Naš namen je ponovno enak. Ali bomo ime podjetja preimenovali v balkansko trgovino ali ostane z makedonskim imenom, se še nismo odločili,  a najbolj pomembno je, da bo še naprej prepoznavno, da gre za izvirne izdelke iz juga.
 
Imamo željo predstavljati  čim bolj kvalitetne proizvode z ustreznimi analizami. Ne bi prodajali industrijske izdelke pod znamkami trgovinskih verig. Ko rečejo, da cena mora biti taka in taka, kvaliteta pa da ni pomembna, se s tem ne strinjam. Mi želimo v naših butičnih trgovinah ponuditi izvirne izdelke z dodano kvaliteto, mogoče celo malo dražje, a da kupec zanesljivo ve, da je kupil nekaj naravnega," na glas o vrnitvi v maloprodajne vode iz distribucije razmišlja nekdo, ki naj bi bil upokojenec. "Nedavno sem v neki oddaji TV Makedonije govoril ravno o tem. Da mi je žal, da je naša konzervna industrija primorana izgubljati ugled zaradi tega, ker se ne ve več niti to, ali je ajvar res makedonski  ali ne. Povem primer. Mercator je naročil bolgarske paprike, ko pa daš odgovornemu gospodu primerjati eno in drugo papriko, se seveda tega ne da primerjati. Ampak seveda so imeli v Mercatorju komisijo, ki se je odločila za tisto, ki je bila cenejša za en cent…

   

 
 
 
 
back to top