IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Kje in pri kom začeti…računati zasluge

27.11.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Nedavno smo bili priče objavi korporativnih študij in takisto bančnih napovedi o prihodnji gospodarski rasti.
 
Coca-Cola je na primer v svoji "Študiji o socioekonomskem vplivu podjetja na Hrvaškem v letu 2012", objavila, da je odgovorna za dosego 0.7% BDP-a na letni ravni. In da, ravno tako na Hrvaškem, s svojim vplivom na vsakega svojega zaposlenega sodeluje v  zaposlovanju še nadaljnih 12-tih delavcev.
 
Od proizvodnje surovin, logistike do serviranja pijače v hotelu ali kavarni. Istočasno so bankirji napovedali, da v začetku leta 2014 pričakujejo padec BDP-ja na Hrvaškem in to v višini 0.7% na letni ravni. Le kje je še ena Coca-Cola, da pridemo na raven "pozitivne ničle"; ali pa dve-tri, da bi imeli optimistično stopnjo rasti. Nič manj zanimivo ne bi bilo preučiti, koliko sama pozicija vpliva na kvaliteto turistične sezone, in koliko prispeva dodatno doprinosi k ustvarjanju novega BDP-ja. Ali pa enostavno in pedagoško preučiti vloge mest na tem področju. Ocena je namreč, da se več kot 50% BDP-ja ustvari v mestih.
 
In tako naprej. Organizacija življenja in združevanje gospodarskih aktivnosti predstavljata narazdružljiva dejavnika, ki vplivata na ustvaranje nove vrednosti. Raziskovanja kažejo, da velika mesta dajejo kot prioriteto vprašanja organizacije transporta in zaščite okoliša. Sledi izobraževanje. Na Hrvaškem je popis prioritet bolj ali manj enak, a je drugačen le vrsti red pomembnosti. Na prvem mestu sta skrb glede kvalitete zdravstvene infrastrukture in oskrbe odpada. Sledijo vprašanja socialne zaščite in kvalitete prevozne infrastrukture.
 
Zanimivo je, da je v obeh raziskovanjih izobraževanje na tretjem mjestu. Pravo vprašanje na tem mestu se glasi, ali so vsi ti dogodki spontani. Ali podjetja napredujejo na podlagi in s temeljem svojih odločitev in s tem pripomorejo k ekonomskim rezultatom države? Ali so večja in manjša mesta že po sami definiciji mesta kristaliziranja poslovnih aktivnosti: industrija, trgovina, finance, javna  uprava..., in je tedaj izvajanje vseh teh funkcij zgolj vzporedni proizvod in služi temu, da ustvarja večji BDP. Prevedeno na vsakodnevni jezik.
 
Vprašanje je, kaj in koliko posamezna država naredi, da bi stimulirala vlagatelje, da ravno na njenem teritoriju izvajajo, in v nadaljevanju tudi širijo svoje poslovanje. Bodisi da gre za Coca-Colo, Fiat, banko, turistično verigo, proizvajalca hrane. Mesta pač zahtevajo transparentne zakone, kvaliteto urbanističnih predpisov,spodbude izobraževanju in  kvaliteten javni servis.
 
Samo tisti, ki hiše ni gradil sam, misli da zidovi rastejo iz zemlje. (francoski)

In na koncu bi bilo zanimivo izluščiti tudi to, koliko vi, ki ste prisotni v tej številki InStore-a, s svojimi aktivnostmi sodelujete pri tem BDP-ju. Njegovem vzdrževanju in rasti, ne pa zmanjševanju. In še bolj, kako doseči razumevanje za vaše odprte pripombe v poslovanju, ki zadevajo vprašanja obstoja (ne)učinkovite države. Vse to so vprašanja za utrjevanje „driverja rasti" BDP-ja po posameznih področjih, sektorjih in podjetjih  A ravno tako tudi po regijah. V časovnem smislu bodisi za leto 2014 ali pa ne tako odddaljeno leto 2020... 

 
 
 
 
back to top