IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Kje in pri kom začeti…računati zasluge

27.11.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Nedavno smo bili priče objavi korporativnih študij in takisto bančnih napovedi o prihodnji gospodarski rasti.
 
Coca-Cola je na primer v svoji "Študiji o socioekonomskem vplivu podjetja na Hrvaškem v letu 2012", objavila, da je odgovorna za dosego 0.7% BDP-a na letni ravni. In da, ravno tako na Hrvaškem, s svojim vplivom na vsakega svojega zaposlenega sodeluje v  zaposlovanju še nadaljnih 12-tih delavcev.
 
Od proizvodnje surovin, logistike do serviranja pijače v hotelu ali kavarni. Istočasno so bankirji napovedali, da v začetku leta 2014 pričakujejo padec BDP-ja na Hrvaškem in to v višini 0.7% na letni ravni. Le kje je še ena Coca-Cola, da pridemo na raven "pozitivne ničle"; ali pa dve-tri, da bi imeli optimistično stopnjo rasti. Nič manj zanimivo ne bi bilo preučiti, koliko sama pozicija vpliva na kvaliteto turistične sezone, in koliko prispeva dodatno doprinosi k ustvarjanju novega BDP-ja. Ali pa enostavno in pedagoško preučiti vloge mest na tem področju. Ocena je namreč, da se več kot 50% BDP-ja ustvari v mestih.
 
In tako naprej. Organizacija življenja in združevanje gospodarskih aktivnosti predstavljata narazdružljiva dejavnika, ki vplivata na ustvaranje nove vrednosti. Raziskovanja kažejo, da velika mesta dajejo kot prioriteto vprašanja organizacije transporta in zaščite okoliša. Sledi izobraževanje. Na Hrvaškem je popis prioritet bolj ali manj enak, a je drugačen le vrsti red pomembnosti. Na prvem mestu sta skrb glede kvalitete zdravstvene infrastrukture in oskrbe odpada. Sledijo vprašanja socialne zaščite in kvalitete prevozne infrastrukture.
 
Zanimivo je, da je v obeh raziskovanjih izobraževanje na tretjem mjestu. Pravo vprašanje na tem mestu se glasi, ali so vsi ti dogodki spontani. Ali podjetja napredujejo na podlagi in s temeljem svojih odločitev in s tem pripomorejo k ekonomskim rezultatom države? Ali so večja in manjša mesta že po sami definiciji mesta kristaliziranja poslovnih aktivnosti: industrija, trgovina, finance, javna  uprava..., in je tedaj izvajanje vseh teh funkcij zgolj vzporedni proizvod in služi temu, da ustvarja večji BDP. Prevedeno na vsakodnevni jezik.
 
Vprašanje je, kaj in koliko posamezna država naredi, da bi stimulirala vlagatelje, da ravno na njenem teritoriju izvajajo, in v nadaljevanju tudi širijo svoje poslovanje. Bodisi da gre za Coca-Colo, Fiat, banko, turistično verigo, proizvajalca hrane. Mesta pač zahtevajo transparentne zakone, kvaliteto urbanističnih predpisov,spodbude izobraževanju in  kvaliteten javni servis.
 
Samo tisti, ki hiše ni gradil sam, misli da zidovi rastejo iz zemlje. (francoski)

In na koncu bi bilo zanimivo izluščiti tudi to, koliko vi, ki ste prisotni v tej številki InStore-a, s svojimi aktivnostmi sodelujete pri tem BDP-ju. Njegovem vzdrževanju in rasti, ne pa zmanjševanju. In še bolj, kako doseči razumevanje za vaše odprte pripombe v poslovanju, ki zadevajo vprašanja obstoja (ne)učinkovite države. Vse to so vprašanja za utrjevanje „driverja rasti" BDP-ja po posameznih področjih, sektorjih in podjetjih  A ravno tako tudi po regijah. V časovnem smislu bodisi za leto 2014 ali pa ne tako odddaljeno leto 2020... 

 
 
 
 
back to top