IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 19.06.2018 || Gorivo se je opolnoči pocenilo  |   Možna kupca Mercatorja tudi hrvaška Adris in Atlantic Grupa  |  Amazon na Irskem odpira 1000 novih delovnih mest  |  Coop bo živila dostavljal z Volvo tovornjaki na električni pogon  |  Izjemno desetletje za proizvajalca tunine Calvo (VIDEO)  |  Mladi podjetnik leta 2018 je Rok Starič (Rok's nut butter)  |  Proizvodnja kozjega mleka lani večja za 4,4 odstotka  |  Velpro podpisal pogodbo o sodelovanju z manjšimi trgovci  |  Hofer zagnal projekt 1, 2, 3, GREMO!  |  Razočaranje zaradi krčenja proračuna za kmetijstvo  |  Petrol do leta 2022 z več kot petmilijardno prodajo  |  Eurospin kmalu odpira trgovino v Sežani  |  Poletna vinska razvajanja v staro Ljubljano privabila 5000 obiskovalcev   |  Pšenice bo letos manj, kakovost slabša, cene neznanka  |  NT Bolero odprl obrat za predelavo sadja v Topoli  |  V Agrokorju soglasno potrdili dogovor o prestrukturiranju  |  Zadrugam v pomoč aplikacija za skupno nabavo repromateriala  |  Podravki nagrada CROPAK za Dolcelo Cake2Go  |  Aktivno ob otvoritvi nove dm prodajalne v Ribnici  |  Carrefour v sodelovanje z Googlom?  |   ||
   

Kje in pri kom začeti…računati zasluge

27.11.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
Nedavno smo bili priče objavi korporativnih študij in takisto bančnih napovedi o prihodnji gospodarski rasti.
 
Coca-Cola je na primer v svoji "Študiji o socioekonomskem vplivu podjetja na Hrvaškem v letu 2012", objavila, da je odgovorna za dosego 0.7% BDP-a na letni ravni. In da, ravno tako na Hrvaškem, s svojim vplivom na vsakega svojega zaposlenega sodeluje v  zaposlovanju še nadaljnih 12-tih delavcev.
 
Od proizvodnje surovin, logistike do serviranja pijače v hotelu ali kavarni. Istočasno so bankirji napovedali, da v začetku leta 2014 pričakujejo padec BDP-ja na Hrvaškem in to v višini 0.7% na letni ravni. Le kje je še ena Coca-Cola, da pridemo na raven "pozitivne ničle"; ali pa dve-tri, da bi imeli optimistično stopnjo rasti. Nič manj zanimivo ne bi bilo preučiti, koliko sama pozicija vpliva na kvaliteto turistične sezone, in koliko prispeva dodatno doprinosi k ustvarjanju novega BDP-ja. Ali pa enostavno in pedagoško preučiti vloge mest na tem področju. Ocena je namreč, da se več kot 50% BDP-ja ustvari v mestih.
 
In tako naprej. Organizacija življenja in združevanje gospodarskih aktivnosti predstavljata narazdružljiva dejavnika, ki vplivata na ustvaranje nove vrednosti. Raziskovanja kažejo, da velika mesta dajejo kot prioriteto vprašanja organizacije transporta in zaščite okoliša. Sledi izobraževanje. Na Hrvaškem je popis prioritet bolj ali manj enak, a je drugačen le vrsti red pomembnosti. Na prvem mestu sta skrb glede kvalitete zdravstvene infrastrukture in oskrbe odpada. Sledijo vprašanja socialne zaščite in kvalitete prevozne infrastrukture.
 
Zanimivo je, da je v obeh raziskovanjih izobraževanje na tretjem mjestu. Pravo vprašanje na tem mestu se glasi, ali so vsi ti dogodki spontani. Ali podjetja napredujejo na podlagi in s temeljem svojih odločitev in s tem pripomorejo k ekonomskim rezultatom države? Ali so večja in manjša mesta že po sami definiciji mesta kristaliziranja poslovnih aktivnosti: industrija, trgovina, finance, javna  uprava..., in je tedaj izvajanje vseh teh funkcij zgolj vzporedni proizvod in služi temu, da ustvarja večji BDP. Prevedeno na vsakodnevni jezik.
 
Vprašanje je, kaj in koliko posamezna država naredi, da bi stimulirala vlagatelje, da ravno na njenem teritoriju izvajajo, in v nadaljevanju tudi širijo svoje poslovanje. Bodisi da gre za Coca-Colo, Fiat, banko, turistično verigo, proizvajalca hrane. Mesta pač zahtevajo transparentne zakone, kvaliteto urbanističnih predpisov,spodbude izobraževanju in  kvaliteten javni servis.
 
Samo tisti, ki hiše ni gradil sam, misli da zidovi rastejo iz zemlje. (francoski)

In na koncu bi bilo zanimivo izluščiti tudi to, koliko vi, ki ste prisotni v tej številki InStore-a, s svojimi aktivnostmi sodelujete pri tem BDP-ju. Njegovem vzdrževanju in rasti, ne pa zmanjševanju. In še bolj, kako doseči razumevanje za vaše odprte pripombe v poslovanju, ki zadevajo vprašanja obstoja (ne)učinkovite države. Vse to so vprašanja za utrjevanje „driverja rasti" BDP-ja po posameznih področjih, sektorjih in podjetjih  A ravno tako tudi po regijah. V časovnem smislu bodisi za leto 2014 ali pa ne tako odddaljeno leto 2020... 

 
 
 
 
back to top