IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 19.09.2017 || Nove nagrade za Plantaže na Austrian Wine Challenge 2017  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Gorenju Licensing nagrada za inovacijo 2017  |  Caviar Biosistem letos začenja gradnjo obrata za predelavo rib  |  Pestra zasedba na koprskem festivalu Sladka Istra  |  Festival kranjskih klobas in polke v Ohiu obiskalo 1200 ljudi  |  Nagrada za jabolčne sokove Grčin na ocenjevanju v Londonu  |  Hitra rast podjetja Delta Agrar  |  Agrokor zahteva priznanje izredne uprave v Črni gori  |  Afriški trgovec ponuja plačilo s kripto valuto (VIDEO)  |  V Podgorici odprli Logistični center Voli  |  BAT z novim obratom vrednim več kot tri milijone evrov  |  Red bull tek na velikanko Luki Kovačiču  |  Podjetje Spar Slovenija pomagalo očistiti reko Muro  |  V jesen z retro Jeruzalemčanom  |  Nestlé se zavezuje k zmanjšanju vsebnosti sladkorja  |  Podnebne spremembe ogrožajo proizvajalce kave  |  Neenotnost glede obdavčitve internetnih velikanov  |  Spletna trgovina Mimovrste upihnila 15. svečko  |  Obeta se odličen letnik grozdja  |   ||
   

Kenan Uštović: Začenjam...

20.04.2012
POGLED IZ BIH
Avtor: Kenan Uštović
 
...svojo zgodbo za nič, brez koristi zase in za druge, iz potrebe, ki je močnejša od koristi in razuma.
 
Večina vas zgornji stavek prepozna. Za vse tiste, ki se ga ne morejo spomniti, pa mali dodatek, da se tako začne roman Derviš in smrt, bosanskega pisatelja Meše Selimovića. In res, medtem ko pišem tale tekst, razmišljam o njegovi koristnosti. Ali je namenjen samemu sebi ali pa vam bo pomagal. Upam, da bo res. Med razmišljanjem o temi, ki bi se ji posvetil tokrat, se je ena izkristalizirala sama. To je davek na dodano vrednost. Spet te zgodbe o povečanju, o diferenciranih stopnjah, o kruhu, mleku, avtomobilih, luksuzu, bogatih in siromašnih. Preden predstavimo argumente za in proti spremembam na osnovi tega davka, bi priporočal Študijo o implikacijah diferenciranih DDV stopnjah v BiH, dr. sc. Dinke Antića, šefa Oddelka za makroekonomsko analizo UO Uprave za posredno obdavčitev. V našem narodu obstaja dihotomija mišljenja pri tem vprašanju. Eni so za diferencirano stopnjo, ker menijo, da taka stopnja ščiti državljane, ki imajo nizke osebne dohodke, da zmanjšuje stroške gospodinjstev, ki s svojim denarjem lahko zadovoljujejo le osnovne osebne potrebe in je vsekakor eden od glavnih razlogov zadrževanja socialnega miru ali kot bi prej rekel sam, socialne iluzije. Antagonisti te zgodbe so bili bolj pridni in so ponudili več argumentov, zakaj diferencirana DDV stopnja za BiH ni dobra. Nekateri od teh razlogov so: ogroženost skupnih prihodkov na osnovi te vrste obdavčenosti, povečanje stroškov za administracijo in vzpostavljanje fiskalnega sistema, ter slabi rezultati držav, ki že izvajajo tak sistem obdavčitve. Nekje sem prebral tudi sledeče:"....če uvedemo diferenciirano stopnjo, „ne bomo več v trendu", kakršnega narekuje svet...". Mnogi izvrstni raziskovalci gredo še precej globje in vse negativne učinke delijo v tri skupine: fiskalne, mikroekonomske in makroekonomske... Vse analize usmerjajo vodo na svoj mlin. Vsi seveda želijo prvenstveno zaščititi svoje interese, a pod krinko teh v prvi vrsti mislim na prihodke in čisti denar. Nekatera velika podjetja v BiH so mnenja, da je diferencirana stopnja dobra poteza, ker naj bi jim olajšala poslovanje. Po drugi strani pa mala podjetja, ki niso „obvezniki" DDV-ja, menijo, da bo različna stopnja pripeljala do povišanja njihovih cen, ker niso v stanju, da bi odbili vstopni DDV. In tako vse skupaj postaja začaran krog odnosov za in proti, kjer vsak vleče vrv na svojo stran. Upam samo, da v določenem trenutku ta vrv ne bo popustila in bomo vsi občutili „silo gravitacije". A o tem res ne bi več preveč natančno. Kljub vsemu je to „visoka" ekonomija, in predlagam, da jo prepustimo raziskovalcem. Mi moramo le upati, da karkoli se že zgodi, ne bo, vsaj negativno ne, vplivalo na povprečnega prebivalca te naše že tako ali tako siromašne države. Naši sosedje na Hrvaškem so povečali svojo stopnjo s 23 odstotkov na 25 odstotkov. Na internetu se lahko najdejo številni članki, ki govorijo o kratkoročnih/dolgoročnih prednostih/pomanjkljivostih. Nekateri sektorji hvalijo to akcijo, ker se jim je prodaja povečala, spet drugi jo kritizirajo, ker se je njihova prodaja zmanjšala. Tukaj zlahka pride do izraza znana Ciceronova izjava: „Ko ti zmanjkuje argumentov, žali nasprotnika". Zanesljivo obstaja tudi ta učinek, da „povprečni" poslovni ljudje zaradi neznanja ne vedo, zakaj gre njihovo podjetje v določeni smeri in menijo, da je krivdo/dobrobit najlažje pripisati zunanjemu dejavniku, ki se ga zavedajo vsi. Pa naj vlada še naprej razmišlja, kaj je treba storiti, da bi bilo vsem bolje.Kakor koli že, vse dokler bodo obstajali davki, bosta obstajali dve strani. Tista, ki se se s tem denarjem hrani in tista iz katere ust se jemlje. Tako je in je vedno bilo, a s to razliko, da se prej ni jemalo iz lačnih ust kot danes.

 
 
 
 
back to top