IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 27.07.2017 || Agrokor danes izplačuje stari dolg malim dobaviteljem  |  Refresco za več kot milijardo evrov kupuje pijačarski del Cotta  |  Agraria se zanima za večji delež v Vinakopru  |  Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Pivka Perutninarstvo z novo trgovino v Postojni  |  Rekordne cene masla   |  Rok za prijavo del na Zlatem bobnu do 31.julija  |  Ikea pripravljena za odprtje 10. avgusta  |   Lidl kreditira Pulo  |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |   ||
   

Kenan Uštović: Ekonomska rast in sreča ljudi (2. del)

26.09.2012
POGLED IZ BIH
 
Piše: Kenan Uštović
 
Nekateri pravijo, da je indeks bruto nacionalne sreče dejansko le zunanji prikaz ekonomije. To je mogoče res, a mar ne menimo, da je potrebno zamenjati politiko „ekonomske rasti za  vsako ceno"? Mogoče ta butanski koncept ni najboljši možen, predstavlja pa napredek v sferi doseganja sreče za čimvečje število ljudi.  Ali se stanje duha, ki vlada v BiH, lahko pripiše infantilnemu in neingenioznemu obnašanju naših politikov, ali pa se vzroke tega problema lahko išče med ljudmi? Ali si vsi ljudje zaslužijo biti srečni, in ali vsi ljudje delajo dovolj za dosego svojih ciljev? Stanje v državi je slabo, a se trudimo, da bi ga izboljšali. Pričakujemo, da to za nas naredi nekdo drug. A zakaj bi to počel nekdo za nas? Mi se moramo zavedati, da če ne poskrbimo dovolj zase in če se ne potrudimo zagotoviti boljše prihodnosti, nam pri tem ne more pomagati nihče. Sreča je relativen pojem, ki se lahko v zelo kratkem roku večkrat multiplicira. Mnogi znani svetovni umetniki so se trudili z eno besedo pokazati, da denar kot merodajno sredstvo ekonomske rasti in sreče ni nujno odvisen od enega oziroma drugega. Izrek, ki je name pustil še največji vpliv, je tisti, ki ga je izrekel Phil Bosmans, belgijski duhovnik in se glasi:„Ljudje živijo vedno dlje, a ne tudi bolj srečno. Najprej delajo, da živijo, potem delajo, da pozabljajo živeti.  Še vedno mislijo, da je človekova sreča v naslednjem: imeti veliko, dobro jesti, dolgo živeti. Temu je treba nasprotovati! Ti si več od svoje funkcije, več od posla, poklica, dela. Ti si prvenstveno človek, da živiš, da se smejiš, da ljubiš, da si dober človek. In to je pravzaprav edin, kar je pomembno na tem svetu". Sprašujemo se, kaj je s smehom? Statistika kaže, da so ljudje danes mnogo bolj bogati kot pred petdesetimi leti. Kaže tudi to, da se je povprečen  človek leta 1958 v povprečju dnevno smejal 16 minut, leta 2001 pa samo 2 minuti in 24 sekund. Zakaj ljudje niso bolj srečni? V življenju moramo vedno iskati srečne trenutke.  Če si postavimo napačen cilj, kot je generiranje materialnega bogatstva, mogoče celo življenje ne bomo imeli priložnosti, da bomo nasmejani. Kot zaključek tega eseja bi zaokrožil vsa mišljenja glede te tematike. Imamo dva popolnoma drugačna dojemanja sreče. Na eni poti so ljudje, ki menijo, da materialno bogastvo predstavlja predpogoj za doseganje sanj. Na drugi poti su ljudje, ki menijo, da za srečo ni nujno biti bogat materialno, ampak duhovno. Oni menijo, da vsi ljudje sami sebi krojijo srečo, in da je vsak človek lahko srečen le, če se okrog tega dovolj potrudi.  Skozi celoten članek sem poseben poudarek postavil  na drugo skupino ljudi, ker gre tudi moje mišljenje v tej smeri. Mislim, da sem z močjo argumentacije uspel in pokazal,  da je to pravilno mišljenje. Na samem koncu postavimo si postavimo še eno vprašanje: Mar ni sreča, ko se lahko poleti uležeš na travo in pustiš, da se šepetanje bombaža igra s tvojim umom? Vseeno smo na koncu koncev vsi mi, le mali veliki ljudje, in je vsak od nas kovač svoje sreče...

 
 
 
 
back to top