IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 26.09.2017 || Opolnoči spremenjene cene goriv  |  V Kranju odprta 47. trgovina Eurospin v Sloveniji  |  Regal in Imo-real podali prevzemno ponudbo za dve Panvitini družbi  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |  Proizvajalci ustanovili nov konzorcij za testenine  |  Ljubitelji testenin so bolj zdravi, uživajo manj maščob (študija)  |  Ivica Todorić v blogu o tem, da lex Agrokor ni v skladu z ustavo  |  Entoni Sošić od 1. oktobra na čelu Mercatorja S  |  Srđan Zlatičanin novi generalni direktor Frikoma  |  Predstavitev hrvaškega vina na dunajskem trgu Am Hof  |  Makprogres je prevzel Donio  |  Grill nov šef logistike v Spar Avstriji  |  ZANIMIVOST: Najtežja buča v državi tehta 639 kilogramov  |  Letos manj krušnih žit in koruze, več marelic  |  Kitajski Fosun kupuje indijsko Gland Pharmo za 1,1 milijarde USD  |  Hofer ogljično nevtralen trgovec  |  Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |   Zelena luč za Ceto  |  Nova sezona projekta Štartaj, Slovenija!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |   ||
   

Kenan Uštović: Ekonomska rast in sreča ljudi (2. del)

26.09.2012
POGLED IZ BIH
 
Piše: Kenan Uštović
 
Nekateri pravijo, da je indeks bruto nacionalne sreče dejansko le zunanji prikaz ekonomije. To je mogoče res, a mar ne menimo, da je potrebno zamenjati politiko „ekonomske rasti za  vsako ceno"? Mogoče ta butanski koncept ni najboljši možen, predstavlja pa napredek v sferi doseganja sreče za čimvečje število ljudi.  Ali se stanje duha, ki vlada v BiH, lahko pripiše infantilnemu in neingenioznemu obnašanju naših politikov, ali pa se vzroke tega problema lahko išče med ljudmi? Ali si vsi ljudje zaslužijo biti srečni, in ali vsi ljudje delajo dovolj za dosego svojih ciljev? Stanje v državi je slabo, a se trudimo, da bi ga izboljšali. Pričakujemo, da to za nas naredi nekdo drug. A zakaj bi to počel nekdo za nas? Mi se moramo zavedati, da če ne poskrbimo dovolj zase in če se ne potrudimo zagotoviti boljše prihodnosti, nam pri tem ne more pomagati nihče. Sreča je relativen pojem, ki se lahko v zelo kratkem roku večkrat multiplicira. Mnogi znani svetovni umetniki so se trudili z eno besedo pokazati, da denar kot merodajno sredstvo ekonomske rasti in sreče ni nujno odvisen od enega oziroma drugega. Izrek, ki je name pustil še največji vpliv, je tisti, ki ga je izrekel Phil Bosmans, belgijski duhovnik in se glasi:„Ljudje živijo vedno dlje, a ne tudi bolj srečno. Najprej delajo, da živijo, potem delajo, da pozabljajo živeti.  Še vedno mislijo, da je človekova sreča v naslednjem: imeti veliko, dobro jesti, dolgo živeti. Temu je treba nasprotovati! Ti si več od svoje funkcije, več od posla, poklica, dela. Ti si prvenstveno človek, da živiš, da se smejiš, da ljubiš, da si dober človek. In to je pravzaprav edin, kar je pomembno na tem svetu". Sprašujemo se, kaj je s smehom? Statistika kaže, da so ljudje danes mnogo bolj bogati kot pred petdesetimi leti. Kaže tudi to, da se je povprečen  človek leta 1958 v povprečju dnevno smejal 16 minut, leta 2001 pa samo 2 minuti in 24 sekund. Zakaj ljudje niso bolj srečni? V življenju moramo vedno iskati srečne trenutke.  Če si postavimo napačen cilj, kot je generiranje materialnega bogatstva, mogoče celo življenje ne bomo imeli priložnosti, da bomo nasmejani. Kot zaključek tega eseja bi zaokrožil vsa mišljenja glede te tematike. Imamo dva popolnoma drugačna dojemanja sreče. Na eni poti so ljudje, ki menijo, da materialno bogastvo predstavlja predpogoj za doseganje sanj. Na drugi poti su ljudje, ki menijo, da za srečo ni nujno biti bogat materialno, ampak duhovno. Oni menijo, da vsi ljudje sami sebi krojijo srečo, in da je vsak človek lahko srečen le, če se okrog tega dovolj potrudi.  Skozi celoten članek sem poseben poudarek postavil  na drugo skupino ljudi, ker gre tudi moje mišljenje v tej smeri. Mislim, da sem z močjo argumentacije uspel in pokazal,  da je to pravilno mišljenje. Na samem koncu postavimo si postavimo še eno vprašanje: Mar ni sreča, ko se lahko poleti uležeš na travo in pustiš, da se šepetanje bombaža igra s tvojim umom? Vseeno smo na koncu koncev vsi mi, le mali veliki ljudje, in je vsak od nas kovač svoje sreče...

 
 
 
 
back to top