IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 27.07.2017 || Agrokor danes izplačuje stari dolg malim dobaviteljem  |  Refresco za več kot milijardo evrov kupuje pijačarski del Cotta  |  Agraria se zanima za večji delež v Vinakopru  |  Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Pivka Perutninarstvo z novo trgovino v Postojni  |  Rekordne cene masla   |  Rok za prijavo del na Zlatem bobnu do 31.julija  |  Ikea pripravljena za odprtje 10. avgusta  |   Lidl kreditira Pulo  |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |   ||
   

Kenan Uštović: Ali znaš ali pa te poznajo

21.07.2012
POGLED IZ BOSNE IN HERCEGOVINE                          
Avtor: Kenan Uštović
 
 
Fraza iz naslova predstavlja edina dva načina, na katera lahko bosanski študentje naredijo izpit. Kakorkoli že, počitnice so tukaj in sicer vsaj za tiste, ki so znali ali bili znani. Čas je za zabavo, najboljši povod za to pa je Sarajevo film festival. V devetih dnevih glamurja, filmov, glasbe in proslav postane Sarajevo center sveta. Ponosni smo, ker smo del tega mesta, kar ni ravno pogosto. S tako velikim dogodkom zanesljivo cvetijo turizem, gostinstvo in maloprodaja. Na drugi strani pa storitve v večini objektov ostanejo še naprej enake in lahko mirno rečem, da primitivne. In ravno o tem primitivizmu pišem tokrat. Navedel bom nekaj primerov gostincev, maloprodaje, mestnega servisa in njihovega obnašanja ne le do meščanov Sarajeva, ampak tudi napram turistom, za katere resnično ne vemo, zakaj ne prihajajo v večjem številu, ker jim dajemo vse. Najboljše je, da spremljamo en dan mlade osebe, ki kot turist pride v Sarajevo. Zaradi lažjega opisa bomo zapisali, da mu je ime Robi in da prihaja iz Italije. Ko je plačal sobo z 12-timi evri, je Robi pričakoval vsaj minimalne pogoje. Zjutraj je na recepciji vprašal, zakaj ne dela luč v kopalnici in v tekoči angleščini dobil odgovor: "What do you want, for this money you want light in every corner!?ˮ Začuden gre na ulico, a se ni pustil, da bi mu to pokvarilo razpoloženje. Ko se je sprehajal po Baščaršiji, je lahko občudoval vse lepote našega glavnega mesta. Odločil se je, da se bo usedel v kavarnico, da se spočije in popije dober macchiato. Naročil ga je s saharinom in ustekleničeno vodo. Deset minut zatem je prišel natakar s kavo espresso, malim mlekom v škatlici in dvema belima slakorčkoma ter se mu opravičil. Češ da nima ustekleničene vode in da je zaradi tega prinesel tisto iz pipe. Robi, kakršen pač že je, je to popil in šel nato svojo pot malo naprej od centra mesta, da bi popravil mobitel. Ko je vstopil v tramvaj, je zagledal revizorje, ki so s povišanim tonom nekemu dekletu razlagali in ob tem v rokah držali njeno vozno karto. Kasneje se jeu usedla poleg njega, mu povedala, da je iz Belgije ter da so jo v trenutku, ko je kupila karto, ustavili revizorji, ki ji niso dovolili, da taisto karto uporabi. Od nje so zahtevali, da dodatno plača nekaj dodatnega, ker se je peljala nepravilno. Robi jo je malo umiril in si obljubil, da mu nič ne bo pokvarilo dopusta. Izstopil je iz tramvaja in se napotil k svojemu cilju. Pred objektom, kjer so se prodajali in popravljali mobilni telefoni, je sedel uslužbenec. Robi mu je opisal težavo z mobilnim telefonom. Sreča, da je bil tam nek starejši gospod, ki je Robiju in prodajalcu pomagal pri pogovoru. In kaj sedaj, Robi ni bil prepričan, ali je prodajalec to, kar je rekel, rekel zares, a odgovor je bil naslednji: "Sine dragi, ne bi se ti zdaj dvignil za manj od 60 KMˮ. Kaj je hotel drugega, kot da je vzel mobitel in se sedaj, že malo jezen, odločil, da se vrne v hostel. Na poti se je ustavil, da je kupil sok, žvečilne gumije, robčke in čokoladico. Ko je seštel vse, kar je želel kupiti, je prišlo vse skupaj okrog 5 KM, seštel je natančno 4,18 KM. Kot po nekem čudežu pa je bil znesek na blagajni 4,60 KM. Vseeno se je brez preverjanja odločil plačati, a s kartico, ženska na blagajni pa se mu je samo nasmejala in razložila, da tega tam ne sprejemajo za zneske, nižje od 5 KM. Videl je, da je vrag odnesel šalo, plačal s 5 KM, ki jih je imel pri sebi, vzel stvari in odšel proti svoji sobi ... Vsaka podobnost z resničnimi ljudmi in dogodki je povsem slučajna ... Čeprav je opisana zgodba izmišljena, pa vsi opisani dogodki predstavljajo vsakdanjik našega mesta. Medtem ko mnoga druga mesta v svetu turistom v glavnem pomagajo in jim oproščajo z željo, da bi k njim prišli znova, imamo mi drugačno strategijo: "Vzemi mu čimveč sedaj, on ima denar, saj ne bo prišel spetˮ. Na žalost se to dogaja pogosto in znamo precej negativno vplivati na ljudi, celo do te mere, da se odločijo, da se nikoli ne vrnejo v Sarajevo.  Vsaka nam čast za Festival in spremljajoče dogodke ter vedenje večine, a moramo najti način, da nekaterim domačim "podjetnikomˮ razložimo, da morajo imeti malo dolgoročnejše vidike. Čeprav je Gilbert K. Chesterton rekel, da so turisti ljudje, ki vidijo samo tisto, kar želijo videti, nam ni treba biti to vodilo, ampak se moramo vsi skupaj truditi, da bo to, kar vidijo oni, nekaj najboljšega, kar so videli doslej.

 
 
 
 
back to top