IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 29.05.2017 || Ormož z novo dm prodajalno, uspešen sobotni tek v Ljubljani  |  Odgovor ali bo Konzum (spet) Mercator do julija, Sberbanka pričakuje dogovor  |  Mercator s tremi nagradami Trusted Brand  |  Jeronimo Martins pridobiva z lastnimi blagovnimi znamkami  |  Mali trgovci zahtevajo pomoč EU  |  Nova združenja prodajalcev na drobno  |  Amazon prepričuje proizvajalce A-blagovnih znamk v drugačno miselnost  |  Pekarna Pečjak ob potrojenem dobičku načrtuje nove zaposlitve  |  Prenovljena Tuš drogerija Planet Maribor  |  Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |   ||
   

Kako smo se navadili recesije

01.05.2012
Trženjski monitor je raziskava, ki jo v Društvu za marketing skupaj z raziskovalno hišo Valicon izvajamo že od samega začetka krize, tiste globalne, ki nas je v Sloveniji dosegla ob prehodu v leto 2009.
 
Piše: Dr. Maja Makovec Brenčič
 
Vsako pomlad in jesen tako porabnike vprašamo, kaj se dogaja z njihovimi nakupnimi navadami, kako osebno občutijo recesijo, kaj doživljajo z vidika kupne moči, finančne stabilnosti idr. V tokratnem merjenju, ki je potekalo v aprilu, ko nas je vlada že seznanila z napovedmi glede varčevalnih ukrepov, je bilo osebno občutenje recesije največje do sedaj, 77 odstotkov, kar pomeni, da že več kot trije od štirih prebivalcev Slovenije občutijo recesijo. Morda zato (ali pa tudi ne) preseneča, da je tokrat tistih, ki menijo, da se ničemur ne odrekajo pri svojih nakupih, nekoliko več kot jeseni (48 odstotkov). Še vedno pa so na vrhu med tistimi, ki navajajo odrekanja, kategorije obleka in obutev (17 odstotkov), dopust (15 odstotkov) pa tudi hrana in pijača (12 odstotkov). Ob teh ugotovitvah bi morda lahko rekli, da smo se porabniki že navadili na recesijo, ali drugače, se navadili živeti in trošiti v spremenjenih razmerah. V nakupih smo namreč postali vse bolj preudarni, vse bolj jih načrtujemo, vse bolj se odzivamo na ugodnosti, popuste, akcije, smo cenovno vse bolj občutljivi, vse bolj tudi vemo, kaj so naše (dejanske) prioritete nakupovanja. Več je tudi porabnikov, ki trdijo, da v večji meri kot pred letom dni kupujejo v diskontnih prodajalnah (38 odstotkov). Ne bom zaključila z nič kaj novo mislijo, a jo je vredno pisati znova in znova. Vsi skupaj moramo pospešiti razvoj lastnih blagovnih znamk, v katere bo verjel tako domači kot tuji porabnik, jih prepoznal z vidika prednosti in koristi v resnični kakovosti in jim tudi izražal zvestobo. Je pa zato potrebno porabnika dobro poznati in nenehno spremljati. Pred tržniki in vsemi ponudniki, tako proizvajalci kot trgovci, je tako veliko priložnosti in nalog, največji izziv pa je biti drugačen od velikih, multinacionalnih podjetij. Da je konkurenca vseobsežen globalni pojav, je dejstvo v vseh, tudi v prehrambeni industriji. In tudi slovenski porabnik je v mnogočem podoben – globalnemu.

 
 
 
 
back to top