IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 26.07.2017 || Potrošniško zaupanje julija navzgor  |  Kmalu gradnja intermodalnega terminala v Batajnici  |  Rekordne cene masla   |  Studio Moderna kupil poljsko "Mango Home Shopping TV"  |  Bo Aldi že do leta 2020 drugi največji trgovec v Evropi?  |  Naprednejša proizvodnja v "čipsarni" Chips Way   |   Kuehne + Nagel okrepil liderski položaj  |  Lidlovo preoblikovanje logistike sadja  |  As Group delovno obeležil deseto obletnico prevzema Kenta   |  AB InBev prevzel proizvajalca energijskih pijač Hiball  |  Ob avtocesti pri Celju Piškovi začeli graditi sodoben logistični center  |  Znana trgovca z večjo ponudbo za vegetarijance   |  Waitrose izvaža v Indijo in na Kitajsko  |  Nočno parkiranje ob neurju v Mercatorjevih pokritih parkiriščih   |  Ahold Delhaize bo preselil sedež v ZDA...  |  Pivovarna Tuzla z novo linijo za PET program  |  Ribogojnica Fonda leto po vstopu Italijanov ohranja svojo usmeritev  |  NIJZ poziva k sodelovanju v nacionalni prehranski raziskavi  |  Zelena luča za obdavčitev sladkih pijač  |  Icelandic Glacial vstopa na kitajski trg  |   ||
   

Kako naprej – ali smo pripravljeni na spremembe?

24.06.2013
Ob sprehajanju po trgovinah in ulicah naših mest lahko najprej opaziš izredno popolnjenost teras kavarn in restavracij, predvsem z mladino.

Nezaposlenost mladih je v naši državi višja od 40 %, skupna raven nezaposlenosti pa je nekaj nad 20%. V posameznih delih Španije je  nekje med 30 in 40 %, podobno je  v Grčiji. V nekaterih  delih Avstrije ali Nemčije je med 2 in 3 %. Zaradi tega tudi turistom, ko pridejo na Hrvaško, nič ni jasno. Lepa država, gostoljubni ljudje, a kaj počnejo, ko ni turistične sezone. Po drugi strani pa so na koncu meseca redno na tapeti negativne stopnje rasti, padajoča proizvodnja in izvoz ter – pričakovanja in negotovost: kako naprej?
 
Julij in EU prihajata. Kaj so glavna sporočila? To so vprašanja glede tega, kaj lahko nova članica stori, da bi dosegla napredek. Ali bo hrvaška (carinska) pozicija v državah CEFTE ostala nespremenjena? Kako bo domače tržišče reagiralo na ponudbo blaga, ki bo lahko cenovno in tudi drugače atraktivnejše? In zatem, ali bo moč na odslej dostopnejših tržiščih EU najti dodatni prostor za lastne izdelke in storitve. Uspešne države iz Skandinavije ali pa Nizozemska, Avstrija, Nemčija itd., kažejo, da je bila orientacija na vzpostavitev izvoza dominantno dejstvo. Obstaja ocena, da je ekonomska kriza mediteranskih držav še poglobljena, ker je postal njen proizvajalni sektor nekonkurenčen. Visoka raven cen, zožen spekter ponudbe, ki je v glavnem tehnološka in marketinška ter z vrednostno "utrujenimi" izdelki.
 
Slednja je primer ponudbe ladje, ki je proizvodno dražja od tržne cene; to je turistična ponudba, ki cenovno ne pokriva stroške hotela in letalskega prevoznika, istočasno pa je dražja od ponudnika iz druge države z ravno tako toplim morjem, a z več vsebine. Na horizontu je tudi nova EU delitev kart, precejšnje so aktivnosti Kitajske in ZDA, prihajajo še Indija, Brazilija… Vse to povzroča, da Evropa "obnavlja" že obstoječe odnose in relacije, kot so tehnokracija, demokracija in populizem. Potem je tu še ideja ustanavljanja EU – ekonomske vlade.  In sedaj se vračamo na vprašanje: ali smo pripravljeni na spremembe? To pomeni, da delamo več in še bolj organizirano. Začenši s samo državo.
 
Naredi tisto, kar lahko, s tistim, kar imaš, tam, kjer si ...(T. Roosvelt)

Tu je še poslovni sektor, ki se mora spremeniti. Tu so še državljani, ki so v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Odgovor na vprašanje, KAKO NAPREJ, je skrit v prvem vprašanju: ali smo pripravljeni aktivno sodelovati pri spremembah – nekaj takega, kar je rekel T. Roosevelt:" Naredi tisto, kar lahko, s tistim, kar imaš, tam, kjer si". Od 1. julija obstaja nov naslov za vprašanja in preučavanje odgovorov: EU, post office Brusseles

 
 
 
 
back to top