IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 22.03.2019 || INTERVJU: Jakob: "Največ nam pomeni priznanje potrošnika"  |  Dobitnica nagrade za oglaševalsko osebnost je Mojca Randl  |  Mlekarna Celeia lani odkupila skoraj 100 milijonov litrov mleka  |  Ljubljanske mlekarne z razpisom štipendije   |  ZANIMIVOST: 12 milijonov lončkov barcaffé & GO na leto  |  Pred brexitom trgovci polnijo zaloge in svarijo...  |  TZS:"Razbremenitev na področju gospodarstva je nujna"  |  Ustavljena Walmartova prodaja Asde verigi Sainsbury’s   |  Danes že 150. Odprta kuhna v Ljubljani  |  Čokolada in vino? Zakaj pa ne!  |  Mercator zmanjšal naročila pri družbah pod Agrokorjem  |  Veropoulos v Beogradu odprl prenovljeno trgovino Super Vero  |  Predsednik svetovalnega odbora v skupini Oetker bo Rudolf Schweizer  |  V trgovine (in na črpalke) brez gotovine?  |  Čebelarjem 323.800 evrov nepovratnih sredstev  |  Največja država na svetu z velikimi koraki v kmetijstvu  |  Resolucija o prihodnjem razvoju kmetijstva v javni obravnavi  |  Končan drugi Hotel Summit Srbija revije InHotel  |  Svetovni dan voda v znamenju vode za vse   |  Aldi z novim mestnim formatom - 'ALDI Local'  |   ||
   

Igor E. Bergant: Olimpijcem plača stroške MOK

24.07.2012
 
piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
V Sloveniji, domnevam pa, da tudi v naši soseščini, so razglabljanja o nekakšnem olimpijskem turizmu postala del folklore predolimpijske mrzlice. Češ, originalna olimpijska misel o tem, da je sodelovanje pomembnejše od zmagovanja, je v sodobnem s konkurenco obsedenem globaliziranem svetu že zdavnaj preživeta. In naprej, da bi morali na igre pošiljati samo tiste športnice in športnike, ki imajo možnosti osvojiti vidnejšo uvrstitev oziroma medalje. Takšna – sicer prevladujoča – razmišljanja žal temeljijo na precej pomanjkljivem razumevanju športa in olimpijskih iger, v bolj splošnem pomenu pa tudi bistva konkurenčnosti. Ta navsezadnje dobesedno stoji in pade s širino, zato jo vsaka ozkost brez potrebe in pameti omejuje. Bom skušal razložiti: na olimpijskih igrah načeloma lahko sodelujejo športniki, ki so izpolnili mednarodno določene rezultatske norme. Te so takšne, da jih običajni ljudje, tudi zagreti športni rekreativci, niso sposobni doseči. Ob tem je število udeležencev iz posameznih držav v vseh panogah in disciplinah omejeno. Skratka, nobena država na olimpijske igre ne more poslati več športnikov in spremljevalcev, kot jih po mednarodnih merilih sme. V nekaterih panogah, na primer atletiki, lahko države, katerih športniki niso izpolnili norm, pošljejo po enega športnika obeh spolov brez norme. Pač zato, da nobena država ni ob možnost na igrah sodelovati. Tudi ta pristop je logičen. Zdaj prihaja bistvo: za vsakega športnika/športnico, ki si je pridobil(a) pravico nastopa (z dosego mednarodne norme) in ni kaznovan(a) s prepovedjo udeležbe (zaradi mednarodnih kazni, na primer dopinga) ter ga/jo – v skladu z načelom neodvisnosti – za nastop izbere nacionalni olimpijski komite, prevoz in bivanje v celoti plača Mednarodni olimpijski komite. Skratka – domače države z njegovim ali njenim nastopom nimajo nikakršnih stroškov. Če želijo vanje "investiratiˮ več, je to njihova pravica in možnost. Lahko pa, če se tako odločijo, mlademu človeku onemogočijo udeležbo in se odpovejo ponudbi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Če to storijo na podlagi nevednosti histerične domače javnosti in poniglavi zmoti glede turizma, je to lahko samo žalostno in, če hočete, tudi neumno. Sodelovanje na olimpijskih igrah je namreč za vsakogar neprecenljiva izkušnja, doživetje – na tekmovalnem polju in ob njem, ki človeku odpira oči in razširja obzorje. Sodelovati na prireditvi, kjer se zberejo vrstniki z vsega sveta, ki jih druži ljubezen do športa (in zavedanje, da brez truda ne moreš napredovati), je izjemna naložba v prihodnost posameznika in družbe, v kateri živi. V našo skupno širino ter osveščenost, kot državljanov in, če hočete, tudi potrošnikov. Obenem pa je zavračanje "gostoljubnostiˮ Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki plača vse stroške, tudi odrekanje pravicam in sredstvom, ki so tudi "našaˮ. Izjemni prihodki, ki jih MOK kuje s prodajo globalnih medijskih pravic olimpijskih iger, so tudi plod njihove barvitosti in raznolikosti, h kateri pripomoremo tudi mi. Veliki šampioni so vedno v manjšini in ne bi mogli tako blesteti, če se ne bi merili z množico tistih, ki niso tako zelo dobri.

 
 
 
 
back to top