IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 28.05.2017 || Puklavec Family Wines z minimalno izgubo  |  Dan odprtih vrat Vinakoper   |  Kalčkova nova trgovina v ljubljanskem BTC-ju  |  V Ljubljani "sprehod" najdaljše rolade Gorenjka   |  Nagrada 10 let brezplačnih nakupov v Lidlu Slovenija gre v Slovenske Konjice   |  Junija prve ameriške Lidlove trgovine, ki so (bodo) za tretjino večje  |  Danes Citypark za 15. rojstni dan na Špici pripravlja glasbeno-modni dogodek  |  Auchan razširil ponudbo v kategoriji lepotilnih izdelkov  |  Agrokor bo Konzum v BiH zamenjal z Mercatorjem  |  Družba Mastercard v podporo projektu Botrstvo   |  Zlatna džezva vabi na kavo v Citypark  |  Direktor Carrefourja podpira lastne blagovne znamke  |  Mercator z Akademijo Radi imamo domače v Marezigah  |  Vsi vzorci hrane po požaru na Vrhniki skladni s predpisi  |  Amazon odprl prvo fizično knjigarno v New Yorku (na Manhattnu)  |  V Beogradu se danes zaključuje največja "mystery shopping" konferenca  |  Danes na dražbi v Mariboru 6000 litrov Vinagovih penin  |  Ormož od danes bogatejši za novo dm prodajalno  |  Walmart nadaljuje z uspešnim poslovanjem v Kanadi  |  Znova bo dovoljeno točenje alkohola na športnih prireditvah  |   ||
   

Igor E. Bergant: Olimpijcem plača stroške MOK

24.07.2012
 
piše: Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
V Sloveniji, domnevam pa, da tudi v naši soseščini, so razglabljanja o nekakšnem olimpijskem turizmu postala del folklore predolimpijske mrzlice. Češ, originalna olimpijska misel o tem, da je sodelovanje pomembnejše od zmagovanja, je v sodobnem s konkurenco obsedenem globaliziranem svetu že zdavnaj preživeta. In naprej, da bi morali na igre pošiljati samo tiste športnice in športnike, ki imajo možnosti osvojiti vidnejšo uvrstitev oziroma medalje. Takšna – sicer prevladujoča – razmišljanja žal temeljijo na precej pomanjkljivem razumevanju športa in olimpijskih iger, v bolj splošnem pomenu pa tudi bistva konkurenčnosti. Ta navsezadnje dobesedno stoji in pade s širino, zato jo vsaka ozkost brez potrebe in pameti omejuje. Bom skušal razložiti: na olimpijskih igrah načeloma lahko sodelujejo športniki, ki so izpolnili mednarodno določene rezultatske norme. Te so takšne, da jih običajni ljudje, tudi zagreti športni rekreativci, niso sposobni doseči. Ob tem je število udeležencev iz posameznih držav v vseh panogah in disciplinah omejeno. Skratka, nobena država na olimpijske igre ne more poslati več športnikov in spremljevalcev, kot jih po mednarodnih merilih sme. V nekaterih panogah, na primer atletiki, lahko države, katerih športniki niso izpolnili norm, pošljejo po enega športnika obeh spolov brez norme. Pač zato, da nobena država ni ob možnost na igrah sodelovati. Tudi ta pristop je logičen. Zdaj prihaja bistvo: za vsakega športnika/športnico, ki si je pridobil(a) pravico nastopa (z dosego mednarodne norme) in ni kaznovan(a) s prepovedjo udeležbe (zaradi mednarodnih kazni, na primer dopinga) ter ga/jo – v skladu z načelom neodvisnosti – za nastop izbere nacionalni olimpijski komite, prevoz in bivanje v celoti plača Mednarodni olimpijski komite. Skratka – domače države z njegovim ali njenim nastopom nimajo nikakršnih stroškov. Če želijo vanje "investiratiˮ več, je to njihova pravica in možnost. Lahko pa, če se tako odločijo, mlademu človeku onemogočijo udeležbo in se odpovejo ponudbi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Če to storijo na podlagi nevednosti histerične domače javnosti in poniglavi zmoti glede turizma, je to lahko samo žalostno in, če hočete, tudi neumno. Sodelovanje na olimpijskih igrah je namreč za vsakogar neprecenljiva izkušnja, doživetje – na tekmovalnem polju in ob njem, ki človeku odpira oči in razširja obzorje. Sodelovati na prireditvi, kjer se zberejo vrstniki z vsega sveta, ki jih druži ljubezen do športa (in zavedanje, da brez truda ne moreš napredovati), je izjemna naložba v prihodnost posameznika in družbe, v kateri živi. V našo skupno širino ter osveščenost, kot državljanov in, če hočete, tudi potrošnikov. Obenem pa je zavračanje "gostoljubnostiˮ Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki plača vse stroške, tudi odrekanje pravicam in sredstvom, ki so tudi "našaˮ. Izjemni prihodki, ki jih MOK kuje s prodajo globalnih medijskih pravic olimpijskih iger, so tudi plod njihove barvitosti in raznolikosti, h kateri pripomoremo tudi mi. Veliki šampioni so vedno v manjšini in ne bi mogli tako blesteti, če se ne bi merili z množico tistih, ki niso tako zelo dobri.

 
 
 
 
back to top